Appeal partially allowed; court ruled tax assessment and payment deferral are a single unit requiring reasoned justification.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijani, a nerazveljavljeni I. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V primeru odloga plačila sodne takse sta plačilni nalog in sklep o odlogu vsebinsko povezana celota, višina sodne takse je namreč prehodno vprašanje za odločitev o odlogu plačila takse (od višine taksne obveznosti je tudi odvisno, ali in za koliko časa se taksnemu zavezancu dovoli odlog plačila). Sodišče mora zato določeno višino sodne takse obrazložiti, zanjo navesti pravno podlago, in tako stranki omogočiti, da jo preizkusi in jo v primeru nestrinjanja v okviru pravnih sredstev, predvidenih v ZST-1, tudi obrazloženo izpodbija.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo (I. točka izreka) in ji plačilo sodne takse v višini 28.057,50 EUR odložilo do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku (II. točka izreka).

2. Zoper sklep tožnica po svojih pooblaščencih vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter jo v celoti ali deloma oprosti plačila sodne takse; podredno pa, da plačilo sodne takse v znesku 6.525 EUR odloži do pravnomočne odločitve v tem postopku.

Navaja, da dohodek na družinskega člana ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Edini vir preživljanja zanjo in njena mladoletna otroka predstavlja dohodek, ki ga prejema iz naslova skrbi za hčer A. A., ki kot deklica s posebnimi potrebami potrebuje 24-urno nego. Dodatek za nego otroka se ne všteva v dohodek tožnice, saj je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi varstva in nege takšnega otroka. Prav tako pri presoji pogojev za taksno oprostitev ni mogoče upoštevati nepremičnin, ki sodijo v maso skupnega premoženja. Te nepremičnine ji ne prinašajo nobene koristi, saj z njimi ne more razpolagati. Sodišče ji ni vročilo plačilnega naloga, ki bi vseboval pravno podlago za odmero sodne takse v določeni višini, do njene višine se sodišče tudi ni opredelilo v izpodbijanem sklepu, zato ga ni mogoče preizkusiti in je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 1 . Prav tako višina sodne takse ni odmerjena pravilno, saj Zakon o sodnih taksah 2 določa omejitev navzgor, tako da bi ta lahko kvečjemu znašala 6.525 EUR.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks določa ZST-1 v 11. členu. Tako sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks oziroma ji odloži plačilo ali dovoli obročno plačilo sodnih taks, če bi bila s tem plačilom oziroma s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na njihove dohodke in premoženje. Za ugotavljanje materialnega položaja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ne glede na prvi odstavek 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči 3 se šteje, da gre za občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka in njeni družinski člani, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma povprečni dohodek na družinskega člana (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki ga določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih. 4 Poleg dohodkov se pri presoji upravičenosti do taksne oprostitve upošteva tudi premoženjsko stanje, saj ne glede na dohodkovni kriterij stranka ni upravičena do taksne oprostitve, če ima oseba ali družina premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP). V premoženje se štejejo tudi nepremičnine prosilca (17. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev 5 ). Ne upošteva pa se stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri stranka živi, do vrednosti primernega stanovanja, to je do 120.000 EUR (prvi odstavek 18. člena ZUPJS) ter tudi ne premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 12a. člena ZST-1).

5. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, povprečni mesečni dohodki na družinskega člana tožnice ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka 6 , vendar navedeno dejstvo samo po sebi še ne omogoča oprostitve plačila sodnih taks, saj je glede na zgoraj predstavljena materialnopravna izhodišča treba upoštevati tudi premoženjsko stanje taksnega zavezanca. Tožnica je solastnica do 1/2 nepremičnin ID znak: parcela 000/66 in ID znak: parcela 000/31, poleg tega v predmeti pravdi zahteva ugotovitev obsega skupnega premoženja in določitev svojega polovičnega deleža ter njegovo delitev tako, da bi njej pripadal znesek 3.500.000 EUR. Res tožnica s skupnim premoženjem do njegove razdelitve ne more samostojno razpolagati, zato pa ji je sodišče prve stopnje omogočilo odlog plačila sodne takse do pravnomočne odločitve v predmetnem postopku.

6. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga tožnice za polno oprostitev plačila sodne takse je materialnopravno pravilna. Institut taksne oprostitve je namreč treba razlagati zelo restriktivno in je namenjen le socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva, ki bi jim plačilo sodne takse ogrozilo njihovo osnovno preživljanje, kar pa glede na ugotovljeno premoženjsko stanje nikakor ne velja za tožnico.

7. Sodišče o taksnem predlogu odloči s sklepom. Če predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ugodi, že izdani plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 razveljavi (prvi odstavek 14.a člena ZST-1). V primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks pa pošlje taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena tega zakona (drugi odstavek 14.a člena ZST-1). 7 Sodišče tako določi višino taksne obveznosti v izdanem plačilnem nalogu, zoper katerega ima stranka možnost vložiti ugovor tudi iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). V primeru odloga plačila sodne takse sta plačilni nalog in sklep o odlogu vsebinsko povezana celota, višina sodne takse je namreč prehodno vprašanje za odločitev o odlogu plačila takse (od višine taksne obveznosti je tudi odvisno, ali in za koliko časa se taksnemu zavezancu dovoli odlog plačila). 8 Sodišče mora zato določeno višino sodne takse obrazložiti, zanjo navesti pravno podlago, in tako stranki omogočiti, da jo preizkusi in jo v primeru nestrinjanja v okviru pravnih sredstev, predvidenih v ZST-1, tudi obrazloženo izpodbija, kar pravilno uveljavlja tudi pritožba, ko izpodbijanemu sklepu v tem delu očita bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep v II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST- 1). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj povzetih pravnih stališč in določb ZST- 1, da se sodne takse v postopku plačajo od vrednosti zahtevka oziroma spornega predmeta, za katerega ima tožnica interes 9 , da se ugotovi v tem postopku, obrazloženo določi višino taksne obveznosti tožnice in ponovno odloči o predlogu za odlog njenega plačila. V preostalem delu pa je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijani, a nerazveljavljeni I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST- 1).

1 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

2 Uradni list RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZST-1.

3 Uradni list RS, št. 48/2001, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZBPP.

4 Uradni list RS, št. 61/2010, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSVarPre.

5 Uradni list RS, št. 62/2010, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUPJS.

6 Po prvem odstavku 8. člena ZSVarPre se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji - to je Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji; v času odločanja sodišča prve stopnje je višina dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka znašala 969,76 EUR (2 x 484,88 EUR).

7 Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno.

8 Primerjaj VSL sklep II Cp 506/2022 z dne 19. 5. 2022.

9 Tožnica v tožbi postavlja primarni in podredni tožbeni zahtevek, da se ugotovi obseg skupnega premoženja, katerega vrednost ocenjuje na 7.000.000 EUR in določitev deleža na njem v znesku 3.500.000 EUR ter njegovo razdelitev, pri čemer se primarni in podredni tožbeni zahtevek razlikujeta le v 3. oziroma 4. točki tožbenega zahtevka.