Appeal dismissed; court upheld visitation order to prevent child alienation and ensure healthy emotional detachment.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision modifying visitation rights to include overnight stays. The mother argued for a psychiatrist's assessment regarding the father's alleged sexual abuse, while the court relied on the social worker's report emphasizing the necessity of extended contact for the child's emotional development. The court ruled that insufficient contact risks alienation under Article 157 of the Family Act and affirmed the lower court's finding that the proposed visitation schedule serves the child's best interests.
Legislator headnote
AI generatedArticle 157 of the Family Act; Article 10 of the Law on Enforcement of Decisions; where a child's best interests require regular, extended contact with a non-custodial parent to prevent alienation and foster healthy emotional detachment, a court order restricting such contact is invalid even if the custodial parent alleges abuse, absent concrete evidence of imminent danger overriding the child's need for relationship development.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Izvedenka je pojasnila, da so stiki s prenočevanjem edini način, da se otrok nauči samostojnosti in se začne na zdrav način čustveno odlepljati od primarne figure navezanosti. V nasprotnem primeru obstaja tveganje preokupirane navezanosti in težave v navezovanju bodočih partnerskih odnosov. Sodišče prve stopnje je mnenju izvedenke utemeljeno sledilo in pravilno poudarilo, da pomanjkanje rednih, dovolj dolgih in kvalitetnih stikov lahko hitro vodi k odtujitvi deklice od očeta, kar predstavlja ogroženost otroka v smislu 157. člena DZ.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke z dne 7. 11. 2024 zoper sklep II N 379/2024 z dne 23. 10. 2024 (I. točka izreka).
Delno je ugodilo predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 17. 2. 2025 in tudi po uradni dolžnosti izdalo naslednjo začasno odredbo:
"1. Stiki mld. A. A., EMŠO: ..., z očetom B. A., ki so bili določeni z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 379/2024 z dne 23. 10. 2024, se spremenijo tako, da:
- prve tri mesece od izdaje te začasne odredbe potekajo ob torkih in četrtkih, ko oče mld. A. A. prevzame v vrtcu med 15.00 in 16.00 uro in jo pripelje na dom matere vsakič ob 19.15 uri, ter vsako drugo soboto od 9.00 ure, ko oče mld. A. A. prevzame na domu matere, do nedelje do 19.00 ure, ko jo pripelje na dom matere;
- se po poteku treh mesecev od izdaje te začasne odredbe mld. A. A. z očetom dodatno razširijo tako, da potekajo ob torkih in četrtkih, ko oče mld. A. A. prevzame v vrtcu med 15.00 in 16.00 in jo pripelje na dom matere vsakič ob 19.15 uri, ter vsak drugi petek, ko oče mld. A. A. prevzame v vrtcu med 15.00 in 16.00 uro do nedelje do 19.00 ure, ko jo pripelje na dom matere (II. točka izreka)."
Kar je zahteval predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe več ali drugače (glede stikov v času poletnih počitnic), je zavrnilo (III. točka izreka), zavrnilo je tudi predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 12. 2. 2025 (IV. točka izreka), odločitev o stroških postopka pa pridržalo za končno odločbo (V. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka. Uvodoma sodišču prve stopnje očita, da ni postavilo sodnega izvedenca psihiatrične stroke in glede na nove okoliščine o predlagateljevi spolni zlorabi otroka tudi sodnega izvedenca pedopsihiatra. Čeprav je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah v družinskih zadevah znižan, to ne odvezuje sodišča, da izvede vse potrebne dokaze za ugotovitev dejanskega stanja. Konkretizirane duševne težave predlagatelja so pri odločanju o stikih eno izmed odločilnih dejstev.
Neizvedba dokazov je nasprotni udeleženki odvzela pravico do obravnavanja odločilnih dejstev in do poštenega odločanja o njenih zahtevkih, posledično so bila tudi odločilna dejstva ugotovljena pomanjkljivo in zmotno. Sodišče ni sledilo koristi otroka, temveč izključno koristi predlagatelja do stikov z otrokom. Preveliko težo je dalo mnenjem CSD, ki so bila izdelana ob predpostavki povečanja obsega stikov brez kritičnega uvida v dejansko stanje zadeve. Nasprotna udeleženka bi se strinjala z rednimi stiki, če bi imel predlagatelj ustrezne starševske kapacitete, če bi v času izvajanja stikov aktivno pristopal do starševstva in če bi imel primeren prostor za izvajanje stikov.
Od takrat, ko je nasprotna udeleženka seznanila CSD z očitki spolnih zlorab, sodišče ni zaprosilo CSD za nobeno mnenje več in s tem nasprotni udeleženki kršilo pravico do poštenega odločanja v postopku. Predlagatelj nima primernega prebivališča oziroma prostora za izvajanje stikov. V času izvajanja stikov otroku omogoča gledanje risank in uporabo pametnih naprav brez ustreznega nadzora, kar je glede na otrokovo starost povsem neprimerno. Stikov z otrokom ne izvaja aktivno, otroku ne pripravi hrane. V času pregleda pri izvedenki se je predlagatelj potrudil, da se prikaže v najboljši luči.
Pri njem so podani tudi elementi narcisoidne osebnostne motnje. Otrok je po stikih izčrpan zaradi predlagateljevega neprimernega odnosa in neustreznega izvajanja stikov. Zmotno je ugotovljeno dejansko stanje o sumu spolne zlorabe, ki ga je nasprotna udeleženka v svojem predlogu podrobno opisala in podkrepila s svojim zaslišanjem, videoposnetki otroka in prijavo na policijsko postajo. Močenje postelje in agresivnost otroka kažeta na spremembe v vedenju, ki so posledica neprimernega ravnanja predlagatelja, ne pa sprememb zaradi stikov ali/in razvojne faze, kot ugotavlja izvedenka.
Otrok je o dogodkih samoiniciativno pripovedoval nasprotni udeleženki, ki skrbi in spremlja razvoj otroka vsak dan ter ga dobro pozna, sodna izvedenka je imela le kratek stik z otrokom in staršema. Nasprotna udeleženka s svojim otrokom ni manipulirala in nanj vplivala, povedala je le, da je nihče ne sme masirati na tak način in se je dotikati. Dogodkov ni potencirala. Sicer ni šlo za forenzični razgovor z otrokom, ki bi ga vodil kriminalist ali sodni izvedenec, a je obnašanje otroka ravno zato pristno, saj je bilo posneto v običajnem razgovoru med materjo in otrokom, ko je bil otrok zaposlen z drugimi dejavnostmi.
Očitki o spolni zlorabi niso predstavljeni z namenom, da bi se predlagatelju onemogočilo stike z otrokom, nenazadnje je na sum spolne zlorabe opozorila že leta 2022.
3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta starša mld. A. A. (v nadaljevanju A. A. ali deklica), rojene ... 2021. Dne 26. 1. 2024 je predlagatelj vložil predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagal, da se deklica začasno zaupa v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, da se začasno določi režim stikov med deklico in očetom, materi prepove prehod državne meje skupaj s hčerjo in prepoved zaznamuje, za primer kršitve pa materi izreče denarna kazen. Tudi mati je predlagala izdajo začasne odredbe, in sicer, da se A. A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo njej, da stiki deklice z očetom potekajo vsak torek, ko oče deklico prevzame v vrtcu med 15.00 in 16.00 uro in jo do 19.15 ure vrne na dom matere, za primer kršitve pa se določi denarna kazen
6. Stiki so bili v postopku zavarovanja urejeni z začasno sodno poravnavo z dne 4. 3. 2024, v kateri sta se udeleženca dogovorila, da ima A. A. stike z očetom začasno vsak torek in četrtek, ko jo oče prevzame v vrtcu med 15.00 in 16.00 uro, ter jo pripelje na dom matere vsakič ob 19.15 uri. Po doseženem sporazumu je mati svoj predlog za izdajo začasne odredbe umaknila. V nadaljevanju postopka je oče podal predlog za razvezo zakonske zveze, zaupanje deklice v skupno vzgojo in varstvo, določitev preživnine in stikov, mati pa nasprotni predlog za zaupanje deklice v vzgojo in varstvo njej, za določitev preživnine in ureditev stikov.
7. Z začasno odredbo z dne 23. 10. 2024 je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 26. 1. 2024 in tudi po uradni dolžnosti odločilo, da se stiki, ki so bili določeni z začasno sodno poravnavo, razširijo tako, da poleg stikov ob torkih in četrtkih potekajo tudi vsako drugo soboto od 9.00 ure, ko oče A. A. prevzame na domu matere, do 19.00 ure, ko jo pripelje na dom matere.
8. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 23. 10. 2024. Na predlog predlagatelja z dne 17. 2. 2025 in po uradni dolžnosti je z istim sklepom izdalo novo začasno odredbo z vsebino, ki je razvidna iz 1. točke obrazložitve tega sklepa. Predlagateljev predlog je delno zavrnilo, zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe nasprotne udeleženke z dne 12. 2. 2025, v katerem je slednja predlagatelju očitala spolno zlorabo deklice in predlagala prepoved stikov, podredno pa stike pod nadzorom CSD.
9. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje odločitvi in razlogom izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). V skladu z njimi izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen); ogroženost pa je podana tedaj, ko je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel, škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju (157. člen).
10. Najprej je treba zavrniti očitke pritožnice, da ji je bila kršena pravica do poštenega odločanja v postopku, ker sodišče prve stopnje ni postavilo izvedenca psihiatrične stroke in izvedenca pedopsihiatra. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah znižan na stopnjo verjetnosti in temu je podvržena tudi dokazna ocena. Sodišču prve stopnje v tej fazi postopka ni bilo treba postaviti obeh predlaganih izvedencev, saj je na podlagi zaslišanja izvedenke klinične psihologije, ki je izčrpno, razumljivo in strokovno odgovorila na vse pomisleke nasprotne udeleženke, v povezavi z drugimi dokazi, lahko z verjetnostjo zaključilo, da je (bila) A. A. akutno ogrožena zaradi premajhnega obsega stikov z očetom in nevarnosti odtujitve od očeta ter da materin sum spolne zlorabe ni verjetno izkazan.
11. Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo tudi na mnenja CSD in poudarilo njegov poseben procesni položaj (108. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Na pritožbeni očitek, da jim je dalo preveliko težo, je odgovorjeno že v izpodbijanem sklepu (19. točka), saj gre le, kot v pretežnem delu pritožbe, za ponavljanje ugovornih navedb. Sodišču prve stopnje po seznanitvi s sumom spolne zlorabe CSD ni bilo treba ponovno zaprositi za mnenje, saj je v zvezi s tem materinim očitkom zaslišalo sodno izvedenko klinične psihologije, ki je že opravila pregled staršev in njunega odnosa z A. A. in je lahko na podlagi tega bistveno bolj kompetentno kot CSD ocenila, ali so pri deklici podani simptomi spolne zlorabe. Zaslišana na naroku dne 11. 2. 2025 je prepričljivo in argumentirano pojasnila, da pri deklici ni prepoznala absolutno nobenih čustvenih in vedenjskih motenj, psihosomatskih odreagiranj ter seksualiziranega vedenja, ki je za to starost zelo tipično. Izvedenka si je ogledala tudi posnetek 1 , s katerim je mati dokazovala, da je prišlo do spolne zlorabe, in opozorila, da so vprašanja matere deklici izrazito sugestivna, da je v posnetku pri deklici dosti premalo čustvene vznemirjenosti, da je kretnja "stop" naučena. Tudi mati je izvedenki povedala o sumu spolne zlorabe z navidezno čustveno vznemirjenostjo. Izvedenka je opozorila na neskladje med čustvovanjem in obnašanjem matere, ko je med pripovedovanjem izvedenki o sumu spolne zlorabe istočasno predlagala, da gre deklica z očetom ven. Pritožba neuspešno skuša slednje minimizirati s pojasnilom, da se je takrat deklica zaradi prisotnosti matere počutila varno. Ni mogoče spregledati niti dejstva, da so se očitki o spolni zlorabi pojavili, ko so se stiki z začasno odredbo začeli širiti. V tem časovnem sovpadu je tudi izvedenka zaznala indic, ki nakazuje na neko načrtnost. Pritožničina trditev, da ne gre za načrtnost, saj je na sum spolne zlorabe opozorila že leta 2022, je le navržena in ni konkretizirana, glede na dejstvo, da je bila za začasno ureditev stikov v letu 2024 sklenjena sodna poravnavo, pa tudi neprepričljiva.
12. Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje, da predlagatelj nima primernih prostorov za izvajanje stikov. Že sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja CSD, ki si je prostore ogledal, zanesljivo ugotovilo, da ima oče primeren prostor za izvajanje razširjenih stikov (21. točka obrazložitve).
13. Čeprav imata udeleženca nasprotne poglede na vzgojne metode, je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da ima predlagatelj ustrezne starševske kapacitete, da do starševstva v času stikov pristopa aktivno, da za deklico izkazuje zanimanje in izkazuje primerno starševsko skrb. Pritožba z golim ponavljanjem, da oče stikov ne izvaja aktivno in da za deklico ne izkazuje zanimanja, ne more uspeti.
14. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je povečan obseg stikov deklici v korist. S sedaj urejenimi stiki, ki vključujejo tudi prenočevanje, je prvenstveno preprečena akutna ogroženost A. A. zaradi premajhnega obsega stikov z očetom in posledične nevarnosti odtujitve od očeta, poleg tega pa so stiki deklici v korist. Iz mnenja izvedenke izhaja, da se v primerih, ko starša nista enakovredno vključena v življenje otroka, začne spanje pri drugem staršu uvajati v otrokovem tretjem letu starosti, da se z uvedbo spanja deklice pri očetu absolutno zamuja in da je spanje pri drugem staršu otroku zelo v korist. Izvedenka je še pojasnila, da so stiki s prenočevanjem edini način, da se otrok nauči samostojnosti in se začne na zdrav način čustveno odlepljati od primarne figure navezanosti. V nasprotnem primeru obstaja tveganje preokupirane navezanosti in težave v navezovanju bodočih partnerskih odnosov. Sodišče prve stopnje je mnenju izvedenke utemeljeno sledilo in pravilno poudarilo, da pomanjkanje rednih, dovolj dolgih in kvalitetnih stikov lahko hitro vodi k odtujitvi deklice od očeta, kar predstavlja ogroženost otroka v smislu 157. člena DZ. Določitev optimalnega režima preživljanja časa deklice s posameznim staršem pa bo predmet končne odločbe.
15. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
16. Stroški, ki so nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, so del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), o njih pa sodišče odloči s končno odločbo (163. člen ZPP), zato je pritožbeno sodišče izrek o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.
1 Mati je deklico snemala, ko jo je na primer vprašala "Ali te je ati masiral?", nato jo je učila, da mora z roko pokazati "stop" ipd.