Court upholds eviction order in personal bankruptcy, balancing debtor's home rights against creditors' equal claim rights.

Pritožba dolžnice se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Sodišče mora ob tehtanju ustavne pravice do doma upoštevati tudi ustavno pravico lastnika do zasebne lastnine. Ni dvoma, da ima dolžnik v postopku osebnega stečaja pravico do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave RS, vendar pa je treba v okviru varovanja pravic iz 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom) in 15. člena Ustave RS (uresničevanje in omejevanje pravic) upoštevati, da nasproti dolžnikovim pravicam stojijo prav tako ustavno varovane pravice upnikov – imetnikov terjatev, ki morajo biti učinkovito uveljavljene v postopku prisilnega poplačila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor stečajne dolžnice z dne 18. 4. 2025 (red. št. 91) zoper sklep sodišča prve stopnje, ki ga je izdala strokovna sodelavka, zavrnilo.

2. Zoper takšen sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila osebna tožnica in predlagala, da sodišče sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Na pritožbo odgovoril upravitelj, ki je predlagal, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor stečajne dolžnice, ki je ugovarjala zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 4. 2025 (red. št. 86), v katerem je to sklenilo, da mora stečajna dolžnica v treh mesecih po prejemu sklepa izprazniti nepremičnino k. o. ... stavba ... del stavbe 14 (ID 000), ki je v celoti last stečajne dolžnice. Navedlo je, da je izpodbijani sklep izdala strokovna sodelavka, zato je sodišče po sodnici odločalo o ugovoru dolžnice zoper tisti sklep.

6. Po drugem odstavku 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v postopku osebnega stečaja v primeru prodaja stanovanja ali družinske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Iz same citirane določbe ZFPPIPP izhaja, da sodišče praviloma naložitveni sklep o izpraznitvi in izključitvi nepremičnine izda že skupaj s sklepom o prodaji, torej pravnomočnost sklepa o prodaji ni predpogoj za izdajo naložitvenega sklepa. V konkretnem primeru je sicer sodišče prve stopnje najprej izdalo sklep o prodaji, nato pa še poseben sklep o izpraznitvi nepremičnine. Pritožnica torej nima prav, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbami ZFPPIPP.

7. Pritožnica še navaja, da je upravitelju poznano, da išče vse možnosti za poplačilo svojih dolgov in da prodaja nepremičnine sploh ne bo potrebna, ker bo upnike lahko poplačala. Pritožbeno sodišče odgovarja, da navedeno v tej fazi postopka, ko se že izvaja prodaja nepremičnine, ni relevantna trditev za odločitev o izpraznitvi stanovanja. Na trditev, da gre za stanovanje, ki je njen dom in da nima druge možnosti bivanja kot v tem stanovanju, ji je že višje sodišče v sklepu Cst 116/2025 z dne 13. 5. 2025 pojasnilo, da sodišče ob tehtanju ustavne pravice do doma mora upoštevati tudi ustavno pravico lastnika do zasebne lastnine in da ni dvoma, da ima dolžnik v postopku osebnega stečaja pravico do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave RS, vendar pa je treba v okviru varovanja pravic iz 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom) in 15. člena Ustave RS (uresničevanje in omejevanje pravic) upoštevati, da nasproti dolžnikovim pravicam stojijo prav tako ustavno varovane pravice upnikov – imetnikov terjatev, ki morajo biti učinkovito uveljavljene v postopku prisilnega poplačila.

8. Trditve, da bi se dolžnica zavezala plačevati najemnino in ostati v nepremičnini kot najemnica še tri leta od dneva prodaja dalje, pa nima podlage v ZFPPIPP in tudi ni bistvena za odločitev sodišča o izpraznitvi nepremičnine.

9. Nerelevantna je pa tudi navedba, da je o izpraznitvi stanovanja odločala pravosodna svetovalka in ne sodnik oziroma sodišče, saj je to v skladu z določbami ZFPPIPP (tretji odstavek 53. člena ZFPPIPP) in tudi o ugovoru zoper sklep, ki ga je izdala strokovna sodelavka, je odločil sodnik sodišča prve stopnje.

10. Pritožbeno sodišče je presodilo samo tiste pritožbene navedbe, ki so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa. Ker jih je kot neutemeljeno zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).