Appeal dismissed; court ruled expert report valid despite disputed boundary line based on current cadastral data.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Predmet izvedenčevega dela ni bila ureditev (ponovna vzpostavitev ali obnova) meje med nekdanjima parcelama po podatkih katastra nepremičnin, pač pa delitev sedanjih zemljiških parcel v obsegu in na način, kot ga je za potrebe končne odločbe za ta postopek določilo sodišče po dokazni oceni zbranega celotnega (ne le arhivskega katastrskega) procesnega gradiva.

Pritožba z očitki zoper strokovno nepravilno določeno katastrsko mejo med nekdanjimi zemljiškimi parcelami izpodbija vsebinski preizkus elaborata in ne njegove formalne skladnosti s pravili stroke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da elaborat za evidentiranje parcelacije parcel št. 937/127 in 937/128 k. o. 0000 X., eID ..., izdelan s strani sodnega izvedenca za geodezijo, predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin (točka I izreka). Geodetski upravi je naložilo, da prioritetno izvede vpise v kataster nepremičnin v skladu z navedenim elaboratom in sodišče obvesti o pravnomočnosti sklepa o vpisu.

2. Drugi do osmi udeleženec vlagajo pritožbo zoper sklep pod točko I izreka. Uveljavljajo vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP 1 v zvezi s 37. členom ZNP 2 in 3. členom ZVEtL-1 3 . Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajajo, da so podali več pripomb na izvedensko mnenje izvedenca geodetske stroke. Navajali in s strokovnim mnenjem pooblaščenega geodeta A. A., ki mu je pritrdil tudi postavljeni izvedenec, so dokazali, da je najverjetnejša meja med parcelnima št. 956 in 962 v skici z dne 8. 12. 2021 premalo točna.

Napačna skica izvedenca je vplivala na odločitev sodišča, da naj postane hruška mejno znamenje južne točke nove parcelne meje. Pojasnjujejo izvedenčevo tehnično napako pri rotaciji meje in s kakšnimi podatki bi dosegel vzporednost z vzhodno parcelno mejo. Sodišče je brez ustreznega geodetskega znanja ocenjevalo gradivo iz arhiva zemljiškega katastra, brez podlage v njem je sprejelo zaključek, da je hruška predstavljala najverjetnejše mejno znamenje vzhodne meje pripadajočega zemljišča. Če se je opiralo na nekdanjo najverjetnejšo katastrsko mejo med parcelnima št. 956 in 962 in ni moglo zanesljivo verjeti pričam in udeležencem, so najbolj zanesljivi podatki o tej meji iz arhiva zemljiškega katastra in bi jih moralo sodišče upoštevati.

Izvedenčevi odgovori na pripombe udeležencev (da sodišče ni zahtevalo na centimeter točne rotacije, ampak poiskati vzporedno linijo in jo premakniti do debla hruške) so bili neutemeljeni. Sodnik kot laik je podal pisno navodilo za določitev nove meje, ki jo je bil izvedenec kot geodetski strokovnjak dolžan izvesti in bi jo ob pravilnem upoštevanju pravil geodetske stroke tudi lahko izvedel po sklepu z dne 28. 8. 2023. Ni dobil dodatnih navodil za premik pridobljene linije do debla hruške, nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje so zmotne, grajene na netočno prikazani najverjetnejši meji.

Izvedenec je potrdil, da je bila prva skica premalo natančna. Upoštevati bi moral Zakon o katastru nepremičnin, ki pozna le eno točnost najverjetnejše katastrske meje. Zaradi uporabe nenatančnih podatkov in posledično nenatančno zarisane najverjetnejše katastrske meje, je izvedenec vplival na drugačen potek nove parcelne meje, sodišče mu je podalo dodatna nepotrebna ustna navodila. Izvedenec ni opravil dela v skladu s pravili stroke, sodišče bi mu moralo naložiti izdelavo poprave elaborata ali imenovati drugega izvedenca. Izdelana strokovna podlaga ni primerna za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin.

Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja bi bilo treba razpisati narok in neposredno zaslišati ter soočiti izvedenca ter udeleženca B. B. Ker sodišče tega ni storilo, je bilo udeležencem kršena pravica do izjave. Posledično je napačno ugotovljeno dejansko stanje.

3. V odgovoru na pritožbo predlagatelj navaja, da se ne strinja z vsebinsko oceno sodišča, kje naj bi potekala vzhodna meja pripadajočega zemljišča predlagateljeve stavbe in posledično tudi ne s predvideno parcelacijo. Vendar se zaveda, da je to stvar končne dokazne ocene in presoje sodišča v končnem sklepu in ne stvar izpodbijanega sklepa. Ker gre le za vmesni sklep iz 13. člena ZVEtL-1, je pritožba glede na sprejeto vmesno dokazno oceno sodišča prve stopnje o obsegu pripadajočega zemljišča in ob pravilno izvedenem dokazu z izvedencem geodetske stroke, neutemeljena. Udeleženci so imeli možnost celovite izjave o pisnem izvedeniškem mnenju, ki so jo obsežno izkoristili. Očitki, da izvedenec ni opravil dela v skladu s pravili stroke, so pavšalni, nekonkretizirani in očitno neutemeljeni. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Nasprotna udeleženka in prva udeleženka na pritožbo nista odgovorili.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu, pravilno in popolno obrazložena, da jo je mogoče preizkusiti, in ni obremenjena z očitanimi niti uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju odgovorilo le na ključne pritožbene navedbe.

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je predmet tega postopka določitev pripadajočega zemljiška k stavbi predlagatelja, pri čemer je njegov obseg med udeleženci sporen. Predlagatelj trdi in dokazuje, da je bila celotna parcelna številka 937/27, vključno z obcestnim svetom (del parcelne št. 937/128), vse v k. o. X., last njegovih pravnih prednikov, nasprotna udeleženka (Občina ...) pa nasprotno: da sta obe navedeni zemljiški parceli v celoti njena last. Sodišče je izvedlo obsežen dokazni postopek, v katerem je med drugim pridobilo mnenje izvedenke urbanistične stroke o planirani in izvedeni ureditvi naselja, gradivo iz arhiva zemljiškega katastra z izvedenskim poročilom izvedenca geodetske stroke o historiatu nastanka in delitvi parcel, opravilo ogled dejanske ureditve v naravi in zaslišalo priče in udeležence o dejanski pretekli rabi obravnavanega prostora. Po dokazni oceni zbranega procesnega gradiva je ocenilo, da je lastninska pripadnost obravnavanih zemljišč oziroma njihov stvarnopravni položaj različen ter da bo za dokončanje postopka, to je za končno pravno odločitev o obsegu pripadajočega zemljišča, potrebna parcelacija obravnavanih zemljišč. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 12. členom ZVEtL-1 je postavilo izvedenca geodetske stroke z nalogo za izvedbo parcelacije po vsebinskih navodilih sodišča in za pripravo elaborata za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru. Z izpodbijanim vmesnim sklepom, kot ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, je presodilo, da je osnutek elaborata primerna podlaga za katastrski vpis. Ugotovilo je, da je izvedenec nalogo iz elaborata parcelacije opravil skladno z določeno mu nalogo - to je z vsebinskimi navodili o obsegu ocenjenega pripadajočega zemljišča. Pripombe udeležencev zoper izvedeno parcelacijo z očitki o napačnih izhodiščih in izračunih geodetskih podatkov glede najverjetnejše katastrske meje med parcelnima št. 956 in 962, pri katerih udeleženci vztrajajo tudi v pritožbi (nenatančno določena najverjetnejša katastrska meja med nekdanjo parcelno št. 956 in 962, sporna točnost - natančnost točk - najverjetnejše nekdanje katastrske meje, tehnično izvedljiva parcelacija po pisnem sklepu z dne 28. 8. 2023, napačno predstavljena natančnost točke ...), je s pravilnimi razlogi v točki 13 obrazloženo zavrnilo.

8. V odgovoru na ponovljene pritožbene očitke o napačni ugotovitvi katastrske meje med nekdanjima parcelnima številkama je treba ponovitvi, da predmet izvedenčevega dela ni bila ureditev (ponovna vzpostavitev ali obnova) meje med nekdanjima parcelama št. 956 in 962 po podatkih katastra nepremičnin, kot zmotno zatrjuje pritožba, pač pa delitev sedanjih zemljiških parcel v obsegu in na način, kot ga je za potrebe končne odločbe za ta postopek določilo sodišče po dokazni oceni zbranega celotnega (ne le arhivskega katastrskega) procesnega gradiva. Nestrinjanje pritožnikov z dokazno oceno in ugotovitvijo sodišča, kaj je bila naloga izvedenca, ne vodi do smiselno zatrjevane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niti do relativne kršitve 8. člena ZPP. Dokazna ocena o odločilnih dejstvih glede naloge izvedenca je opravljena skladno z metodološkimi napotki 8. člena ZPP in je preverljivo obrazložena. Neutemeljeno je tudi pritožbeno vztrajanje, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno zaradi napačno ocenjenih arhivskih in uporabljenih katastrskih podatkov pri izdelavi elaborata. Grafični prikaz nekdanje katastrske meje je bil po pojasnilu sodišča v točki 13 le tehnično izhodišče za ugotavljanje vzhodne meje pripadajočega zemljišča. Parcelacija in posledično (novi) potek meje pa je bil po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje določen na podlagi v dokaznem postopku ugotovljenega verjetnega mejnega znamenja v naravi (drevo hruške) in s poravnavo (rotacijo) prejšnje linije z v dokaznem postopku ugotovljenim stanjem v naravi in dejansko preteklo rabo. Določitev prejšnje katastrske meje za izdelavo elaborata ni bilo ključno oziroma edino merilo, ki bi vplivalo na tehnično pravilnost izdelanega elaborata.

9. Pritožniki se neutemeljeno sklicujejo tudi na bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in napake pri izvajanju dokaza z izvedencem. Dokazovanje z izvedencem vodi sodišče. Označi mu predmet, naloge, mu postavlja vprašanja in zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja. Izvedencu se lahko dajejo tudi dodatna pojasnila. Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja, mora tudi sam dati sodišču ustrezno pobudo za dopolnitev navodil. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje že v pisnem sklepu o postavitvi izvedenca in določitvi naloge dopustilo možnost, da so navodila za določitev obsega parcelacije nejasna. Izvedenca je pozvalo, naj jih preveri in, če bo potrebno, zahteva dodatna vsebinska navodila. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je to tudi storil. Pritožbeni očitki, da je izvedenec z napačnimi tehničnimi podatki zavedel sodišče pri vsebinski opredelitvi naloge, so zato neutemeljeni. Udeleženci so pri izvajanju dokaza z izvedencem ves čas aktivno sodelovali in se do njegovega mnenja in dopolnitev opredeljevali. Sodišče je njihove pripombe skupaj z izvedencem natančno obravnavalo. Že med postopkom je jasno obrazložilo vsebinska navodila za izdelavo izvedeniškega mnenja, pojasnilo, zakaj določitev katastrske meje po podatkih katastra ni pravno relevantna in obrazloženo zavrnilo nadaljnje izvajanje dokazov z drugim izvedencem. Zgolj zato, ker sodišče ni sprejelo naziranja udeležencev o relevantnosti katastrske meje in kot neutemeljene zavrnilo ponujene dokaze za ugotavljanje dejstev, ki po presoji sodišča za ta postopek niso relevantna, pravica do izjave udeležencem ni bila okrnjena.

10. Z vmesnim sklepom po 13. členu ZVEtL-1 se opravi le presoja, ali je izdani elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Sodišče mora presoditi skladnost elaborata s svojimi navodili in stanjem v naravi (vsebinska pravilnost) ter skladnost s tehničnimi pravili (formalna ustreznost).

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni in ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je obravnavana strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Pritožba ju z ničemer ne omaje. Z očitki zoper strokovno nepravilno določeno katastrsko mejo med nekdanjimi zemljiškimi parcelami izpodbija vsebinski preizkus elaborata in ne njegove formalne skladnosti s pravili stroke. Ker ureditev oziroma ugotovitev (starejšega) poteka meje med nekdanjimi zemljišči po podatkih katastra ni bila naloga izvedenca niti relevantno merilo, ki bi ga moral izvedenec glede na prejeta vsebinska navodila sodišča upoštevati pri izdelavi elaborata, morebitni napačni prikaz poteka nekdanje meje ne more vplivati na formalno ustreznost izdelanega elaborata, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje vsebinsko izdelan skladno z navodili sodišča in stanjem v naravi. Drugih očitkov pritožnikov zoper formalno ustreznost oziroma skladnost pripravljenega elaborata s tehničnimi pravili pa pritožniki ne navajajo in tudi sodišče prve stopnje jih ni ugotovilo. Zato je pritožbeno naziranje, da obravnavana strokovna podlaga ni primerna za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin, zmotno.

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ni napak ter kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/1999 s spremembami.

2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 30/1986 s spremembami; uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1, Uradni list RS, št. 16/2019.

3 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017.