Appeal dismissed; involuntary psychiatric hospitalization upheld due to lack of awareness and inability to prevent harm.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Izvedensko mnenje daje podlago za sklep, da se oseba svojega stanja ne zaveda in da vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V primeru, če bi se zdravstveno stanje osebe izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (69. in 71. člen ZDZdr), pa ni izključena možnost predčasnega odpusta.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom A. A. omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) in odločilo, da se jo najdlje do vključno 18. 8. 2025 zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike B. (II. točka izreka).

2. Pritožuje se pooblaščenka zadržane osebe, ki odločitev izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in predlog za sprejem brez privolitve zavrne. Meni, da niso zanesljivo izkazane vse predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Oseba je bila 26. 7. 2025 prostovoljno sprejeta na neintenzivni G-3 oddelek. Razlog za premestitev na G-1 oddelek je bil preventivne narave — zaradi nevarnosti padcev - ne pa zaradi akutne psihiatrične destabilizacije ali neposredne ogroženosti življenja/zdravja. Tak razlog ne izpolnjuje pogojev za prisilno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. V tem primeru obstaja ustrezna in milejša alternativa: vrnitev na neintenzivni oddelek, kjer je bila oseba že hospitalizirana in kjer bi bilo mogoče zagotoviti varnost ob ustrezni skrbnosti zdravstvenega osebja brez uporabe strožjih ukrepov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prisilno zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice je hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Gre zlasti za poseg v pravico do osebne svobode (1. odstavek 19. člena Ustave RS), pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (3. odstavek 51. člena Ustave RS), v kateri je zajeta tudi pravica do odklonitve zdravljenja. Zdravljenje je dopustno le ob izpolnjenosti vseh zakonsko predpisanih pogojev. Ti so navedeni v 1. odstavku 39. člena ZDZdr. Sodišče jih je v izpodbijanem sklepu povzelo in se do njih v zadostni meri opredelilo.

5. Zadržana oseba trpi za bipolarno afektivno motnjo s psihotičnimi simptomi ob vse bolj izraženem kognitivnem upadu. Zaradi resnih somatskih težav se je njeno psihično stanje poslabšalo. Oseba je bila najprej sprejeta na oddelek G-3; s sprejemom se je strinjala. Na oddelku je padla in 2. 8. 2025 so jo premestili na intenzivni G-1 oddelek, kjer ji je nuden stalen nadzor.

6. Pritožba zmotno meni, da je bila oseba premeščena v oddelek pod posebnim nadzorom le zaradi nevarnosti padcev. Izvedenka psihiatrične stroke v mnenju, ki ga je sodišče povzelo v 10. točki obrazložitve, poudarja, da je pri zadržani osebi prisotna velika nevarnost padcev. Brez stalnega nadzora lahko zatava, se izgubi, pade in poškoduje. S tem lahko še dodatno hudo ogrozi svoje zdravje in življenje. To ogrožanje pa je posledica bolezenske simptomatike (duševne motnje) in urejanja ustrezne terapije. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek o odsotnosti akutne psihiatrične destabilizacije oziroma neposredne ogroženosti življenja ali zdravja. Zadržana oseba je bila nemirna, govorila je, da se ji meša, da so jo "izdali" živci, ni mogla ležati niti zaspati. Oseba je zaradi svoje bolezenske simptomatike vrtoglava in pri hoji negotova, ima občasne vidne halucinacije. Te jo spravljajo v stisko. Izvedenka je ugotovila, da ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. Vse to pa so - skladno z določbo 1. odstavka 39. člena ZDZdr - razlogi, ki utemeljujejo odločitev o sprejemu na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.

7. Izvedenka ocenjuje, da bodo z ustrezno prilagoditvijo terapije izzvenele vidne halucinacije, ki osebo spravljajo v stisko. Odpravljena bo tudi velika nevarnost padcev. Izvedensko mnenje daje podlago za sklep, da se oseba svojega stanja ne zaveda in da vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Pritožbeno sodišče ne vidi utemeljenega razloga, da tem ugotovitvam ne bi sledilo. V primeru, če bi se zdravstveno stanje osebe izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (69. in 71. člen ZDZdr), pa ni izključena možnost predčasnega odpusta.

8. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr).