Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba I Cpg 286/2025 ECLI:SI:VSLJ:2025:I.CPG.286.2025 AI generated

Appeal dismissed; expert report clarified technical facts, requiring plaintiff to substantiate expert rebuttal with specific evidence.

Case Number VSL Sodba I Cpg 286/2025
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the claim for 25,425 EUR in damages. The plaintiff argued procedural errors and factual mistakes regarding engine failure, but the court found the expert report accurately identified overheating and oil ingestion as the cause of destruction. Consequently, the court ruled that the plaintiff failed to provide specific evidence to rebut the expert's technical findings on engine age and temperature duration.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP); Pritožba se zavrne, ko stranka ne more konkretno oporekati strokovnim ugotovitvam izvedenca s podanimi dejanskimi podatki.

Keywords

AI generated
expert report rebuttal technical facts clarification overheating engine damage burden of proof appeal ZPP appeal procedure

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške. Dolžna pa je povrniti pritožbene stroške tožene stranke v višini 559,98 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče se zaveda, da nekaterih napak stvari, ki so iz strogo specializiranih vprašanj določene stroke, stranke, ki niso strokovnjaki na tem področju, ne morejo same zatrjevati v začetni fazi sodnega postopka. V nadaljevanju, ko pa so podani strokovni podatki, pa je dolžnost stranke, da konkretizirano oporeka dejanskim ugotovitvam izvedenca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 25.425,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2022 dalje do plačila (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki v roku 15 dni plača vse njene potrebne pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do izteka paricijskega roka dalje.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi oziroma izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Obe stranki sta priglasili pritožbene stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je naslednje. Tožeča stranka je pri toženi stranki kupila motor za kombinirano vozilo znamke IVECO DAILY 2,3, EUR06, tip motorja ... Za nakup tega motorja je po računu št. ... z dne 27. 9. 2021 tožeča stranka toženi plačala kupnino v znesku 4.600,00 EUR. Tožeča stranka je motor vgradila v vozilo. Tožena stranka je za pravilno delovanje motorja tožeči stranki nudila garancijo 12 mesecev. V mesecu marcu 2022, ko garancijska doba še ni potekla, je voznik tožeče stranke obstal na cesti in avtomobil dostavil serviserju A., d. o. o.. Nesporno je, da je bil kupljen motor uničen, ker so se zaradi dalj časa trajajočega pregrevanja stopili bati motorja in brizgalne šobe. Na podlagi tega je tožeča stranka odstopila od pogodbe in od tožene zahtevala povrnitev škode v skupni višini 25.495,00 EUR, kar je predstavljal strošek nakupa motorja, prevoza kombija s pokvarjenim motorjem, strošek pregleda motorja, odvetniške storitve, vročanje dopisov po detektivu, nemožnosti uporabe vozila 186 dni, prevoz vozila na lokaciji Slovenija - Srbija, strošek carin in davkov za uvoz vozila, strošek poškodovanega kesona ter cerade.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za spor s tujim elementom, saj je tožnica iz Srbije, in je treba uporabiti Dunajsko konvencijo o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija), katere podpisnica je R Slovenija. Šele, če kakšnega vprašanja Dunajska konvencija ne rešuje, je treba v tem primeru uporabiti slovensko pravo v skladu s Konvencijo o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija 1980 - RK) in sicer po kriteriju karakteristične izpolnitve. V skladu s 45. členom v zvezi s 74. členom Dunajske konvencije gre za zatrjevani odstop od pogodbe zaradi bistvene kršitve pogodbe o prodaji motorja in tožnica zahteva povrnitev stroškov za odpravo napak (pravica do odškodnine).

8. Pravdni stranki sta se sklicevali na določbe Obligacijskega zakonika (OZ) in sicer je tožnica svoj zahtevek opirala na 481. člen OZ, ki določa odgovornost prodajalca in proizvajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje prodane stvari. čŒe je prodajalec kakšnega stroja, motorja, aparata ali drugih podobnih stvari, ki sodijo v tako imenovano tehnično blago, izročil kupcu garancijski list, s katerim proizvajalec jamči za brezhibno delovanje stvari v določenem času, šteto od njene izročitve kupcu, stvar pa ne deluje brezhibno, lahko kupec zahteva tako od prodajalca kot tudi od proizvajalca, da jo v primernem roku popravi ali, če tega ne stori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje. Določba 482. člena OZ pa določa, da če stvar ne deluje pravilno, lahko kupec v garancijskem roku zahteva od prodajalca oziroma od proizvajalca, da jo popravi ali zamenja, ne glede na to, kdaj se je pokazala napaka v delovanju. Pravico ima tudi do povračila škode, ki mu je nastala zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve.

9. Izvedenec je svoje izvedeniško mnenje izdelal na podlagi podatkov v spisu in priloženih fotografij, ker se je uničeni motor nahajal v Republiki Srbiji, saj ogled v živo ne bi doprinesel k drugačni izdelavi njegovega mnenja. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožena stranka ni odgovorna za uničenja motorja in s tem za vso zatrjevano škodo, saj je s pomočjo izvedenca avtomobilske stroke ugotovilo, da je bil razlog za to dolgotrajno pregrevanje motorja zaradi "iberture" ozr. pobega motorja, kar je bila posledica okvarjenega DPF filtra, ki pa ni bil del motorja, ki ga je tožena stranka prodala tožeči stranki, pač pa je bil ta filter že predhodno del kombiniranega vozila v lasti tožeče stranke. Izvedenec je iz izpiska iz motornega računalnika ugotovil, da je imelo ob izvajanju računalniške diagnostike po uničenju spornega motorja kombinirano vozilo prevoženih že 439.729 km. Sicer pri menjavi motorja ni treba menjati DPF filtra ali hladilnega sistema, je pa potrebno pregledati, v kakšnem stanju se nahajajo spremljajoči deli motorja (tudi DPF filter), ki vplivajo na njegovo delovanje in izgorevanje goriva. Ob ugotovljeni obrabi ali umazanosti DPF filtra ga je treba zamenjati ali očistiti. Tak nov filter je sicer drag in stane okrog 4.000,00 EUR (l.št. 215). Pojasnil je še, da je največja verjetnost, da je prišlo do "iberture", to je pobega motorja, zaradi uhajanja olja v motor, ki je posledica previsoke temperature izpušnih plinov in posledično uničenja motorja zaradi nepravilno delujočega DPF filtra. Ob zaslišanju je izvedenec tudi povedal, da ima ta filter kratko življenjsko dobo, saj vzdrži med 120.000 in 200.000 km. Do napake je prišlo pri 439.729 prevoženih kilometrih. Nobena izmed strank ni zatrjevala, da je bil DPF filter v kombiniranem vozilu kadar koli zamenjan. To ne izhaja niti iz pritožbenih trditev. Izvedenec torej ni ugotovil, da bi bilo s prodanim motorjem karkoli narobe, kar izključuje odgovornost tožene stranke za uničenja motorja, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo.

10. V pritožbi tožeča stranka očita sodišču prve stopnje, da je obrazložitev sodbe pomanjkljiva, saj ne vsebuje odločilnih razlogov o dejstvih, vendar pa tega svojega očitka ne konkretizira, zato pritožbeno sodišče nanj ne more odgovoriti. Bolj podrobno pritožnica opozarja na to, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje, saj je v celoti sledilo ugotovitvam izvedenca, čeprav je tožeča stranka že v predhodnih vlogah in na naroku jasno opozorila na protislovja v izvedeniškem mnenju. Teh protislovij po mnenju pritožnice izvedenec ni odpravil niti z dopolnilnim zaslišanjem, niti z dopolnilnim izvedeniškim mnenjem. Pritožnica meni, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti novega izvedenca.

11. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče 1 glede vprašanja utemeljenosti predloga za postavitev novega izvedenca. Gre za pomembno dilemo obstoja realnega znanstvenega tveganja za izvedenčevo napako. Gre za primere, ko je izvedensko mnenje jasno, pomanjkljivosti odpravljene, a stranka še vedno dvomi v pravilnost mnenja. Pri tem se odpira dilema ne le sodne prakse, temveč tudi pravne znanosti, kako daleč mora iti stranka oziroma kaj lahko stori, da prepriča sodišče, da obstaja realno znanstveno tveganje za napako v smislu konkretizacije standarda utemeljenega dvoma v pravilnost podanega izvedenskega mnenja. Pri tem ima spoznavanje dejstev v sodnem postopku nujno svoje meje, ki so izražene v dokaznem standardu zanesljivosti (215. člen ZPP), presoja sodišča pa je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je pravdna stranka s konkretiziranimi pripombami na izvedensko mnenje uspela vzpostaviti zadostno stopnjo dvoma v pravilnost in popolnost izvedenčevih ugotovitev. Po mnenju pritožbenega sodišča pritožnica s ponavljanjem trditev o neustreznosti izvedeniškega mnenja iz postopka pred sodiščem prve stopnje tega ni uspela.

12. Ne drži pritožbena navedba, da je izvedenec na več mestih podal kontradiktorne ugotovitve in sicer da DPF filter ne more povzročiti okvare motorja, po tem pa je trdil, da je do okvare motorja prišlo ravno zaradi DPF filtra. Iz izvedeniškega mnenja je namreč razvidno, da je izvedenec ves čas zatrjeval, da so za takšne poškodbe, kot jih je utrpel sporni motor, mogoči različni vzroki in je zaključil, da je najverjetnejši razlog pregrevanje motorja zaradi zamašenega DPF filtra.

13. Določba 212. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da vsaka stranka podaja trditve in dokaze zanje. Sodišče pa odloči na podlagi dokaznega in trditvenega bremena vsake od strank. Tožeča stranka je zatrjevala, da je do odpovedi prodajne pogodbe prišlo iz razlogov na strani tožene stranke, torej da je bila okvara v motorju samem, tožena stranka pa je zatrjevala, da je bil prodan motor ustrezen, ampak da je bil motor kasneje poškodovan zaradi opreme, ki je bila že predhodno vgrajena v kombinirano vozilo in tako niso podani razlogi za odpoved pogodbe ter upravičen zahtevek za povračilo zatrjevane škode na strani tožene stranke, kar je potrdila z izvedeniškim mnenjem.

14. Na strani tožeče stranke je bilo nadaljnje dokazno breme, da bi dokazala ravno obratno, kar ji ni uspelo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je izdelano izvedeniško mnenje strokovno in življenjsko logično. Očitki, ki jih pritožnica namenja izvedeniškemu mnenju, so posplošeni. Poleg tega navedba, da izvedenec ni opravil ogleda motorja, ni konkretizirana v smislu, kako bi tak ogled motorja, ki je v tujini, lahko spremenil zaključke izvedenca, ki je mnenje napravil na podlagi listin v sodnem spisu (predvsem računalniškega izpisa iz motornega računalnika, pridobljenega s certificirano testirno napravo za vozila Iveco) in priloženih fotografij uničenega motorja.

15. Pritožbeno sodišče se zaveda, da nekaterih napak stvari, ki so iz strogo specializiranih vprašanj določene stroke, stranke, ki niso strokovnjaki na tem področju, ne morejo same zatrjevati v začetni fazi sodnega postopka. V nadaljevanju, ko pa so podani strokovni podatki, pa je dolžnost stranke, da konkretizirano oporeka dejanskim ugotovitvam izvedenca. Povedano drugače, v tej zadevi bi morala tožeča stranka zatrjevati, kakšne napake na motorju naj bi bile tiste, ki so botrovale nastalim posledicam. Zgolj zanikanje strokovnosti izvedenca oziroma njegovih ugotovitev, da je najverjetnejši razlog za uničenje motorja v tem, da je do "pobega" motorja in s tem njegove pregretosti prišlo zaradi zamašenega DPF filtra, pa tega cilja ne doseže.

16. Iz izvedeniškega mnenja z dne 15. 11. 2023, (listovna številka 97) iz točke 6.1.6. izhaja, da so mogoči razlogi za taljenje batov in brizgalnih šob ter uničenje turbinskega polnilnika (to so bile namreč posledice uničenega motorja) naslednje: pregrevanje motorja, odpoved hladilnega sistema, napaka v sistemu vbrizga goriva, napaka v sistemu mazanja, uporaba nizkokakovostnega goriva in napaka v turbinskem polnilniku. Pri tem je izvedenec navedel, da je pregrevanje motorja eden od najpogostejših vzrokov za resno poškodbo motorja, kot je navedena.

Ko motor doseže izjemno visoke temperature, se lahko kovinske komponente, vključno z batnimi obročki, bati in brizgalnimi šobami, topijo ali deformirajo, kot se je to zgodilo v tem primeru. Nadaljeval je, da pregrevanje dizelskega motorja lahko nastane zaradi: nezadostnega hlajenja, zamašitve hladilnega sistema, pomanjkanja hladilne tekočine, nepravilnega delovanja ventilatorja, napake pri termostatu, pretiranem obremenjevanju motorja, ali zaradi nizke kakovosti goriva. "Pobeg" dizelskega motorja ali "ibertura" je kritična okvara na dizelskih in turbodizelskih motorjih, ki nastane, ko začne v kompresijski prostor prihajati večja količina olja, ki ga motor začne porabljati namesto dizelskega goriva.

Motor se vrti do tovarniškega maksimuma in čez, vse to spremlja ogromno dima iz izpuha in motorja ni več mogoče ugasniti s ključem. Izvedenec navede, da pri novejših motorjih ali vozilih lahko pride do pobega motorja tudi zaradi DPF filtra trdih delcev in njegove regeneracije. Pri regeneraciji se vanj vbrizgavajo povečane količine goriva in če ni vse v redu, se lahko precej poveča nivo olja in neizgorele nafte. Izvedenec je zaključil, da je do poškodbe motorja prišlo zaradi njegovega "pobega", kar je ob zaslišanju potrdil zakoniti zastopnik tožnice, ko je povedal, da je voznik vozila na zadnji vožnji praktično komaj ustavil vozilo (točka 91. razlogov sodbe sodišča prve stopnje).

Izvedenec sicer ni izključil, da lahko uničenja motorja povzročijo lastnosti motorja samega, vendar pa je prepričljivo obrazložil, da je v tem primeru do poškodbe motorja prišlo zaradi zunanjih dejavnikov. Pri tem je izvedenec strokovno izključil slabo konstrukcijo motorja, ker je šlo za motor, ki je dolgoletno preizkušen in poganja več modelov vozil in ni poznan kot neuspešen. Prav tako je izključil previsoko obrabo ali starost motorja, saj je bil motor povsem nov in zato je sklenil, da je najverjetnejši razlog za uničenje motorja zunanji in sicer je do pobega motorja in posledičnega uničenja prišlo zaradi neustreznega DPF filtra (l.št. 172).

17. Izvedenec je ob zaslišanju in v pisnem mnenju (l.št. 117) navedel, da je bila količina saj in pritisk, kar kaže na dogajanje in stanje DPF filtra, nekajkrat na višji meji od dovoljene, in sicer je motor deloval cca 39 minut od 100 do 140 %, cca eno uro od 100 do 140 % in sedem ur na od 80 do 100 % , kar je zgornja meja. To mu je dalo podatek, v kakšnem stanju se je nahajal filter DPF. Izvedenec je pojasnil, da zamaščen DPF filter povzroči v motorju nadpritisk med izpušnim delom in potem gre v turbinski polnilnik. Olje, katerega ta uporablja za mazanje, ga potisne v sesalni del in nato preko vstopnega sesalnega ventila pride olje v motor in s tem tudi do sežiga olja in do nekontroliranih detonacij, ki so zelo škodljive za motor, saj povzročajo vročino, ki uniči notranjost motorja in njegov pobeg. Očitki, da je izvedenec navedel, da temperatura motorja oziroma hladilne tekočine ni bila dolgotrajno povišana, ampak le za krajši čas in da nima ustreznih podatkov glede vpliva temperature in umazanosti PPF filtra, tako ne držijo in niso specificirani.

18. Ne drži očitek, da izvedenec ni pravilno ugotovil visokih temperatur motorja, saj ni pogledal USB ključka in je s tem dokazom tožnica dokazovala eno izmed ključnih navedb in sicer, da je do povišane temperature motorja prišlo zgolj na dan okvare. Izvedenec je na zaslišanju (l.št. 209) povedal, da so bile temperature večkrat povišane, kar je navedel tudi pri odgovoru na vprašanje št. 7 v prvem pisnem mnenju. Pritožnica tudi ne pojasni, zakaj bi bilo bistveno, da so bile temperature povišane le en dan za sklep, da je bil DPF filter dotrajan. Niti ne poda trditev, kako bi dejstvo, da naj bi do pregrevanja motorja prišlo zgolj en dan, kazalo na to, da so vzroki za uničenje motorja v motorju samem in s tem v sferi tožene stranke.

19. Izvedenec naj se tudi ne bi opredelil do starosti motorja, saj tožena stranka ni pojasnila, koliko je bil motor star in koliko časa ga je imela v skladišču. Pri tem pa pritožnica ne pojasni, kako je to bistveno za njeno zatrjevanje glede nastanka škode. Izvedenec je v dopolnilnem izvedeniškem mnenju navedel, da motorji sicer nimajo zahteve, koliko časa so lahko največ skladiščeni pred prvo uporabo. Dokler motor še ni v uporabi, je lahko uskladiščen več let in tako tudi ta pritožbeni očitek ni utemeljen.

20. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). V kolikor pritožnica morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.

21. Pritožba tožeče stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

22. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora plačati toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka. Sodišče prizna le tiste stroške, ki so potrebni in sicer 750 točk za odgovor na pritožbo (tarifna številka 22/1 OT), materialni stroški v višini 2% točk (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV, kar skupaj znaša 559,98 EUR, ki jih mora tožeča stranka toženi plačati v roku 15 dni po prejemu te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

1 VSRS Sklep II Ips 78/2023.