Appeal partially allowed; custody order upheld but contact visitation remanded for specific implementation.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi (I. točka izreka).

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se osebni stiki med nasprotno udeleženko in otrokom izvajajo po sprotnem dogovoru obeh staršev, tako da je na stiku prisoten tudi predlagatelj. Naslonilo se je na mnenje CSD, ki zgolj predlaga, da ima otrok z materjo stike in na zapisnik Multidisciplinarnega tima, iz katerega izhaja, da ima otrok z mamo trenutno stike ob prisotnosti očeta. Nasprotna udeleženka utemeljeno trdi, da tako določeni stiki niso izvršljivi. Na ta način obseg stikov ni določen, prisilno se jih tudi ne da izvršiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) mladoletno hčer udeležencev tega postopka začasno dodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo predlagatelju, (II) osebne stike med nasprotno udeleženko in otrokom določilo tako, da se izvajajo po sprotnem dogovoru obeh staršev in ob prisotnosti predlagatelja, (III) določilo, da ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočno zaključenega postopka, (IV) pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve, (V) odločitev o stroških postopka zavarovanja pa se pridrži za končno odločitev.

2. Zoper odločitev iz I. in II. točke izreka navedenega sklepa se pravočasno in iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka. Predlaga, da se odločitev razveljavi, sodišču prve stopnje pa naloži, da pred odločitvijo o začasni odredbi opravi narok ter zasliši oba udeleženca, nato pa ponovno odloči o začasni dodelitvi otroka ter o stikih, upoštevaje konkretno ugotovljene okoliščine in tako, da bo otrok dejansko imel možnost enakovrednih stikov z obema staršema.

Odločitev ni pravilna, glede stikov tudi ni izvršljiva. Nasprotna udeleženka od 25. 7. 2025 s hčerko stikov, razen telefonskih, nima. Z očetom noben dogovor ni bil dosežen. Dejansko stanje ni popolno ugotovljeno. Odtegnitev stikov predstavlja prekomeren poseg v osebnostne pravice otrok in staršev. Dogodek je s strani očeta prekomerno potenciran. Oče se že dlje časa prizadeva za predodelitev. Mati je več let normalno in primerno skrbela za otroka, nobenih drugih ogrožujočih okoliščin ni bilo.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj, dvomi, da je bila pritožba pravočasno vložena in se zavzema tudi za vsebinsko zavrnitev pritožbe s stroškovno posledico za nasprotno udeleženko.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je pritožba vložena pravočasno. Izpodbijani sklep je bil pooblaščenki nasprotne udeleženke vročen 8. 8. 2025, pritožba nasprotne udeleženke pa je bila sodišču poslana priporočeno po pošti 18. 8. 2025, kar je znotraj osemdnevnega pritožbenega roka, saj se je rok za pritožbo iztekel na soboto in je zato zadnji dan za pritožbo ponedeljek 18. 8. 2025 (drugi odstavek 112. člena ZPP 1 ).

6. Udeleženca sta bivša zunajzakonska partnerja in starša mladoletne A. A., ki je bila po razhodu staršev zaupana v varstvo in vzgojo materi. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o začasni predodelitvi A. A. očetu v varstvo in vzgojo, temelji predvsem na mnenju CSD in ugotovitvah Multidisciplinarnega tima. Pri tem ne gre zgolj za en dogodek in oče ga tudi ne potencira, kot skuša prikazati pritožba.

7. Dejstvo je, da je bil CSD 3. 6. 2025 s strani Osnovne šole B., seznanjen s sumom neustreznega ravnanja z mladoletno A. A. s strani matere. O tem je obvestil tudi Policijsko postajo C. Iz dopisov oziroma zabeležk šole izhaja, da je A. A. v petek 30. 5. 2025 v šolo prišla s poškodovanima kolenoma in komolcem, težko je hodila in bila v vidnih bolečinah. Povedala je, da je padla s kolesom, da ji je mama rane razkužila z žganjem in ji rekla, da se je poškodovala namenoma, da ji ne bi bilo treba delati, zatem pa je morala saditi sadike. Mama jo je tudi pocukala za lase in klofnila po glavi. Nadalje je A. A. učiteljici povedala, da jo mama večkrat udari, če kaj narobe naredi. Dostikrat tudi reče, da bo koga zaklala in šla v zapor zato, da bo vsaj imela mir pred A. A. in njenim mlajšim bratcem. A. A. je učiteljici izrazila željo, da bi šla rada živet k očetu, saj se z njim dobro razume. Na CSD je A. A. nato 12. 6. 2025 povedala, da se spomni, da jo je mati udarila tudi pred tem dogodkom po rami, zaradi česar je dobila modrico, ker je ni ubogala in ji je zaprla vrata. Spomnila se je tudi, da ji je mama pod tušem umivala lase in jo potem udarila, da je padla. A. A. teh svojih izjav ni spreminjala in povedala, da si ne želi nazaj k mami. Mama je nanjo jezna, ker je vse povedala v šoli in se boji, da ji bo kaj naredila ali jo spet davila, kot jo je že dvakrat v preteklosti, ko jo je porinila na posteljo in jo prijela za vrat. O tem je A. A. govorila tudi na predzadnji šolski dan.

8. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ne dvomi v oceno sodišča prve stopnje, da je verjetno izkazano, da je mladoletna A. A. pri materi zaradi materinih ravnaj ogrožena (161. člen. DZ 2 ), in jo je zato treba zaradi varstva njenih koristi začasno dodeliti v varstvo in vzgojo očetu (162. člen DZ). Takšno je tudi mnenje CSD in ugotovitev Multidisciplinarnega tima. Ne gre le za različne poglede na vzgojo med staršema, temveč za več časa trajajoče neustrezno ravnanje in nepredvidljivo vedenje matere, o čemer je A. A. konsistentno poročala, nasprotna udeleženka pa je v razgovoru z učiteljico tudi priznala, da je hčerko po padcu 29. 5. 2025 udarila.

9. Pritožba glede I. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje zato ni utemeljena in jo je treba ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev zavrniti ter sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 3 ).

10. Glede začasnih stikov med nasprotno udeleženko in A. A. je sodišče prve stopnje je odločilo, da se osebni stiki med njima izvajajo po sprotnem dogovoru obeh staršev, tako da je na stiku prisoten tudi predlagatelj. Naslonilo se je na mnenje CSD, ki zgolj predlaga, da ima A. A. z materjo stike in na zapisnik Multidisciplinarnega tima, iz katerega izhaja, da ima A. A. z mamo trenutno stike ob prisotnosti očeta. Nasprotna udeleženka utemeljeno trdi, da tako določeni stiki niso izvršljivi. Na ta način obseg stikov ni določen, prisilno se jih tudi ne da izvršiti.

11. Pritožba je zato glede II. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje utemeljena in ji je treba v tem delu ugoditi, izpodbijani sklep v navedeni točki izreka razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP -1).

12. V ponovljenem postopku mora sodišče prve stopnje najprej ugotoviti kakšen obseg stikov med materjo in otrokom je v danih okoliščinah primeren in z udeležencema razčistiti kako bosta izvrševanje stikov zagotavljala oziroma določiti, kako se bodo ti izvršili, če udeleženca stikov ne bosta izvrševala tako, kot jih bo sodišče določilo.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

1 Zakon o pravdnem postopku.

2 Družinski zakonik.

3 Zakon o nepravdnem postopku.