Appeal allowed; prior bankruptcy rejection does not bar new petition if grounds for debt discharge have changed.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je kasneje ovira odpadla, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti. Zato objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa St 000/2014 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na morebitni drugačni dejanski podlagi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka in predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka osebnega stečaja in predlog za odpust obveznosti zavrglo z nosilnimi razlogi, da so predmet tega stečajnega postopka iste obveznosti dolžnice do upnikov, ki so bile že predmet postopka pod opr. št. St 000/2014. O teh obveznostih je bilo pravnomočno odločeno s sklepom o končanju stečajnega postopka, opr. št. St 000/2014 z dne 21. 2. 2022. Sodišče je še ugotovilo, da je bil v navedenem postopku osebnega stečaja s sklepom z dne 23. 1. 2015 postopek odpusta obveznosti ustavljen in predlog za odpust zavrnjen, ker je sodišče ugodilo ugovoru upnikov zoper odpust obveznosti. Zaradi pravnomočne odločitve o obveznostih dolžnice ter njenem predlogu za odpust obveznosti, nov predlog za začetek stečajnega postopka in odpusta obveznosti po zaključku izpodbijanega sklepa ni dopusten (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

5. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP).

6. Odpust obveznosti (med drugim) ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ravnanj dolžnika med postopkom osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti). Odpust obveznosti tako (med drugim) ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

7. Dejstvo, da je bil s sklepom St 000/2014 z dne 23. 1. 2015 zavrnjen dolžničin predlog za odpust obveznosti, ni sporno. Razlog je bil v tem, da je dolžnica v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemala obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim stanjem ter neodplačno prenesla poslovne deleže v podjetjih na zunajzakonskega partnerja. Ali sedaj obravnavani predlog temelji na istem ali drugačnem dejanskem stanju, sodišče prve stopnje ni presojalo. Za odločitev je bistvena ugotovitev, ali sploh gre za isti historični dogodek, s katerim so določene časovne in objektivne meje odločanja. 1 V predhodnem stečajnem postopku je bilo ugotovljeno, da je dolžnica v zadnjih treh letih pred uvedbo stečajnega postopka nesorazmerno prevzemala obveznosti in nedopustno neodplačno razpolagala s svojim premoženjem; ali sta ti dve oviri še vedno podani, pa sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, ni ugotavljalo.

8. Pravnomočnost odločitve o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti ne pomeni, da so samo zaradi tega obveznosti dolžnika postale neodpustljive. Tak značaj imajo samo obveznosti iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je kasneje ovira odpadla, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti. 2 Zato objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa St 000/2014 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na morebitni drugačni dejanski podlagi. V stečajnem postopku je treba v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabiti pravila pravdnega postopka, kar se nanaša tudi na pojem pravnomočnosti, saj ob drugačni razlagi dolžnik nikoli več ne bi mogel doseči pozitivne odločitve za vodenje postopka osebnega stečaja, za kar pa v zakonu tudi glede istih obveznosti v prejšnjem in sedanjem postopku osebnega stečaja, ni podlage.

9. Kadar se prejšnji postopek osebnega stečaja konča brez razdelitve upnikom, predlog za odpust obveznosti pa je zavrnjen, terjatve upnikov glede obveznosti, ki so bile ugotovljene v prejšnjem postopku osebnega stečaja, niso prenehale. Upniki iste terjatve lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). To pomeni, da jih lahko prijavijo tudi v stečajnem postopku, ki bi bil začet na podlagi novega dolžnikovega predloga za začetek stečajnega postopka. Zato je treba pri odločanju o utemeljenosti (novega) predloga za odpust obveznosti ponovno preizkusiti, ali obstaja katera izmed ovir, določenih v 399. členu ZFPPIPP, saj je za odločitev bistven trenutek uvedbe (novega) postopka osebnega stečaja. Zaradi preteka časa so namreč nastale nove dejanske okoliščine, iz katerih lahko sodišče ugotovi drugačne okoliščine v zvezi z odpustom obveznosti, to pa posledično lahko pomeni drugačno odločitev.

10. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Prim. VSL sklep Cst 433/2015 z dne 15. 7. 2015.

2 Prim. VSL sklep Cst 437/2019 z dne 1. 10. 2019.