Appeal dismissed: Temporary injunction rejected due to lack of functional connection to main claim and irreparable harm.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnica sama krije stroške pritožbe, tožencu pa je v roku 15 dni dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 279,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

[JEDRO]

Predlagana začasna odredba ni v funkcionalnem razmerju s tožbenim zahtevkom (načelo koneksnosti), zaradi česar ni primerna za začasno ureditev spornega razmerja med strankama. Predlagana prepoved sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksa k njej presega terjatev iz tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala odpravo sklepa Upravnega odbora toženca o izboru in imenovanju A. A. za direktorja toženca z dne 15. 4. 2025 ter ponovitev postopka izbire kandidata za razpisano delovno mesto direktorja toženca.

Razveljavitev razpisa za izbiro direktorja javnega zavoda in njegova ponovitev je mogoča tudi v primeru razveljavitve sklepa o izbiri in imenovanju direktorja, če je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri (prvi odstavek 36. člena ZZ). Če je razveljavljen sklep o izbiri in imenovanju, mandat direktorju, ki je funkcijo nastopil na podlagi tega sklepa, preneha samodejno na podlagi pravnomočne sodbe, razrešitev torej ni potrebna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se tožencu za čas do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku tožnice, ki ga je vložila v tem delovnem sporu v zvezi z odpravo sklepa UO toženca o izbiri in imenovanju izbranega kandidata za direktorja toženca, sprejetega na 135. seji UO toženca z dne 15. 4. 2025, in obvestila tožnici z dne 22. 4. 2025, da je bil za direktorja toženca izbran izbrani kandidat, prepove skleniti pogodbo o zaposlitvi oziroma aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi z izbranim kandidatom; ter da se tožencu v primeru, da bo ravnal v nasprotju s prejšnjo točko, naloži denarna kazen 50.000,00 EUR (I. točka izreka). Sklenilo je še, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep zaradi vseh pritožbenih razlogov vlaga pritožbo tožnica in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za začasno odredbo ugodi, oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Nasprotuje stališču, da predlagana začasna odredba ni v funkcionalnem razmerju s tožbenim zahtevkom (načelo koneksnosti). Meni, da je izpodbijani sklep o izbiri in imenovanju mogoče odpraviti le, če izbranemu kandidatu v vmesnem času še ni bila ponujena pogodba o zaposlitvi, sicer bi njegova odprava predstavljala prekomeren poseg v pravne koristi prizadete stranke, posledično ne bi bilo mogoče zahtevati razveljavitve razpisa in objave novega (tako odločitve VSRS I Up 134/2013 ter UPRS I U 960/2015 in U 2253/2002).

Trdi, da je predlog za izdajo začasne odredbe neposredno povezan s tožbenim zahtevkom in predpogoj za obravnavo zahtevka za odpravo akta o izbiri in imenovanju; v nasprotnem primeru sodno varstvo ne bo doseglo svojega namena, tožničina pravica do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena ustave bo izvotljena, nezakonito postopanje toženca pa nesankcionirano, kar pomeni kršitev načela zaupanja v pravo. Trdi, da izpodbijano stališče nasprotuje tudi javnemu interesu, do pravnomočne odločitve v tem delovnem sporu bo namreč toženca vodil nezakonito imenovani direktor, to je nenadomestljiva škoda za ugled toženca kot nosilca javnih pooblastil.

Vztraja, da v primeru uspeha z zahtevkom ne bi bila mogoča takojšnja ponovitev razpisa za direktorja toženke, in se sklicuje na določbe ZZ in sodno prakso v zvezi z možnostjo razrešitve direktorja zavoda. Ponavlja, da brez izdaje začasne odredbe ne bo mogla doseči namena, ki ga zasleduje s tožbo, izgubila bo pravni interes za odpravo sklepa. Zatrjuje tudi kršitev določb postopka za izdajo začasne odredbe zaradi stališča, da ni izkazala neobrazloženosti izpodbijanega sklepa, ker njegovega odpravka sodišču ni predložila. Nasprotuje takemu restriktivnemu pristopu pri izkazovanju utemeljenosti izdaje začasne odredbe, zatrjuje kršitev pravic iz 22., 23. in 25.

člena Ustave ter se sklicuje na sklep VSRS I Up 174/2018. Trdi, da je skladno z ustaljeno sodno prakso vrhovnega sodišča (I Up 14/2023) izpodbijala sklep o izbiri, zoper katerega edinega je možno sodno varstvo, ta pa ji ni bil vročen, sodišče prve stopnje pa ga ni po uradni dolžnosti pridobilo od toženca na podlagi prvega odstavka 34. člena ZDSS-1, prav tako ga ni prejela na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Trdi, da ji je toženec onemogočil učinkovit vpogled v razpisno dokumentacijo. Meni, da ima sodišče pravico in dolžnost zahtevati dokaze od toženca, ki s temi dokazi razpolaga, sklicuje se na odločitev upravnega sodišča I U 1401/2023-83.

Kot dokaz prilaga obvestilo neizbrani kandidatki z dne 22. 4. 2025. Trdi, da je ravnala skladno s sodno prakso, ki obvestilo o neizbiri šteje za irelevantno, zato ni mogoče šteti, da je krivda za nepravočasno predložitev tega dokaza na njeni strani. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter naložitev plačila stroškov odgovora na pritožbo tožnici. Soglaša s stališčem, da med tožbenim zahtevkom (ki se nanaša na sklep o imenovanju, ki ima statusnopravne posledice) in predlagano začasno odredbo za prepoved sklenitve pogodbe o zaposlitvi (ki se nanaša na delovnopravna vprašanja) ni funkcionalne povezave, z ugoditvijo predlogu bi tožnica dosegla nekaj drugega, kot terja s tožbo. Če bi sodišče razveljavilo ali odpravilo sklep o izboru in imenovanju, bi zaradi odpadle pravne podlage funkcija direktorju avtomatično prenehala, njegova razrešitev ne bi bila potrebna. Meni, da iz citiranih odločitev ne izhaja nič drugače. Navaja še, da v predlogu ni specificirano, na kakšno pogodbo o zaposlitvi ali kakšen aneks se nanaša. Trdi, da tožnici ne grozi nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Opozarja na pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe ter interese toženca in izbranega kandidata, ki bi v primeru ugoditve predlogu utrpela večjo škodo kot jo bo tožnica z njegovo zavrnitvijo. Zavrača obstoj zatrjevanih bistvenih kršitev postopka, saj mora sodišča zaradi predpisane hitrosti postopka v zvezi z začasno odredbo odločiti le na podlagi navedb predlagatelja in predloženih dokazov. Navaja, da tožnica v pritožbi ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da verjetnost njene terjatve ni bila izkazana. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Prav tako tožnici z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo v pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave, saj ji zavrnitev predlagane začasne odredbe, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ne onemogoča sodnega varstva v zvezi s tožbenim zahtevkom v tem individualnem delovnem sporu, prav tako ne upoštevanje pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.

6. Sodišče prve stopnje je iz izpodbijanim sklepom na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZDSS-1 v povezavi s prvim odstavkom 273. in 272. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter določbami Zakona o zavodih (ZZ) zavrnilo predlagano začasno odredbo, s katero bi se tožencu pod grožnjo denarne kazni 50.000,00 EUR do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku prepovedalo skleniti pogodbo o zaposlitvi oziroma aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi z izbranim kandidatom.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da predlagana začasna odredba ni v funkcionalnem razmerju s tožbenim zahtevkom (načelo koneksnosti), zaradi česar ni primerna za začasno ureditev spornega razmerja med strankama. Predlagana prepoved sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksa k njej presega terjatev iz tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala odpravo sklepa Upravnega odbora toženca o izboru in imenovanju A. A. za direktorja toženca z dne 15. 4. 2025 ter ponovitev postopka izbire kandidata za razpisano delovno mesto direktorja toženca.

8. Materialnopravno zmotno je stališče tožnice, da v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi med tožencem in z izpodbijanim sklepom izbranim ter imenovanim direktorjem ne bo imela več pravnega interesa za vodenje tega individualnega delovnega spora oziroma ne bo mogla doseči namena sodnega varstva. Že v izpodbijanem sklepu ji je bilo pojasnjeno, da sklenitev pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom ne more preprečiti uspeha tožnice s tožbenim zahtevkom v zvezi z zakonitostjo sklepa o izboru in imenovanju A. A. za direktorja toženca, če se bo v postopku izkazalo, da je sklep glede na pogoje iz 36. člena ZZ nezakonit. Tožnica zmotno vztraja, da sodna presoja sklepa o izbiri in imenovanju direktorja javnega zavoda ni več mogoča, če se z izbranim kandidatom sklene pogodba o zaposlitvi. Pri tem se sklicuje na odločitev v upravnem sporu, ki za ta primer ni relevantna, 1 oziroma odločitvi, iz katerih ne izhaja tako stališče (UPRS I U 960/2015 in U 2253/2002). 2 Razveljavitev razpisa za izbiro direktorja javnega zavoda in njegova ponovitev je mogoča tudi v primeru razveljavitve sklepa o izbiri in imenovanju direktorja, če je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri (prvi odstavek 36. člena ZZ). Če je razveljavljen sklep o izbiri in imenovanju, mandat direktorju, ki je funkcijo nastopil na podlagi tega sklepa, preneha samodejno na podlagi pravnomočne sodbe, razrešitev torej ni potrebna. 3 Posledice izgube mandata direktorja javnega zavoda na delovnopravnem področju na odločitev o začasni odredbi niti na odločitev o tožbenem zahtevku v tem individualnem delovnem sporu ne vplivajo.

9. Predlog za začasno odredbo pa je bil pravilno zavrnjen tudi zato, ker tožnica ni izkazala kumulativno predpisanih pogojev po 272. členu ZIZ (verjetnosti izkazane terjatve in nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode oziroma da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku).

10. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določb pravdnega postopka s stališčem, da tožnica nosi trditveno in dokazno breme glede verjetnosti izkazane terjatve, ki pa ga v zvezi z zatrjevano neobrazloženostjo sklepa toženca ni zmogla, ker tega sklepa sodišču sploh ni predložila. Glede obveznosti zbiranja procesnega gradiva, torej glede trditvenega in dokaznega bremena, se skladno z ZIZ smiselno uporabljajo splošna pravila pravdnega postopka. Ta pravila, vsebovana v določbah 7. in 212. člena ZPP (razpravno načelo), upniku (tožnici) nalagajo, da navede trditve in predlaga izvedbo dokazov za izkaz verjetnosti obstoja terjatve, katere zavarovanje zahteva (prim. VSC I Cp 276/2023). Upnik mora v postopku za zavarovanje z začasno odredbo navesti vsa dejstva iz svojega dokaznega bremena in zanje predlagati dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti. Sklicevanje na odločitev o odložitvi izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe v upravnem sporu VSRS I Up 174/2018 ni odločilno, saj v individualnem delovnem sporu sodišče odloča po pravilih postopka za zavarovanje v ZIZ in pravdnega postopka, ki takega instituta ne pozna. Podobno velja za sklicevanje na odločitev upravnega sodišča I U 1401/2023-83. Sodišče prve stopnje je o predlogu pravilno odločilo na podlagi predloženih listinskih dokazov, postopek zavarovanja je namreč hiter in sumaren, kar izključuje pridobivanje dodatnih listin oziroma izvajanje drugih dokazov. Tudi sicer pa je prvi odstavek 34. člena ZDSS-1 mogoče upoštevati le v primerih, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev (prim. VSRS VIII Ips 124/2015).

11. Za uspeh s predlogom za začasno odredbo bi tožnica morala izkazati tudi enega izmed pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, tožnici s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z drugim izbranim kandidatom za direktorja toženca ne bo nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, saj bo sodišče v tem individualnem delovnem sporu po vsebini odločalo o zakonitosti izpodbijanega sklepa o izbiri in imenovanju ter v primeru ugotovitve njegove nezakonitosti naložilo tožencu ponovitev izbire direktorja. Trditve o izgubi pravnega interesa za vodenje tega spora niso utemeljene. V predlogu tožnica druge pravno relevantne nenadomestljive ali težko nadomestljive škode ni zatrjevala, v pritožbi omenjena škoda, ki naj bi tožencu kot javnemu zavodu nastala zaradi vodenja s strani nezakonito izbranega direktorja, pa ni škoda, ki bi nastajala tožnici.

12. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

13. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno s prvim odstavkom 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožencu pa mora povrniti potrebne stroške odgovora na pritožbo po ZPP in Odvetniški tarifi - OT (375 točk za sestavo, 2-odstotne materialne stroške ter 22-odstotni DDV) v višini 279,99 EUR. V primeru zamude dolguje tudi zakonske zamudne obresti. Višjih priglašenih stroškov iz naslova zastopanja delodajalca (tar. št. 16/1.c) tožencu pritožbeno sodišče ni priznalo, saj skladno z ustaljeno sodno prakso delodajalec v sodnem postopku ne more zahtevati, da mu tako povišane stroške povrne delavec kot nasprotna stranka (prim. VDSS Pdp 71/2024, Pdp 359/2020 in številni drugi).

1 Zadeva VSRS I Up 134/2013 se nanaša na izpodbijanje sklepa o izbiri in imenovanju višje knjižničarke, in ne direktorja javnega zavoda.

2 Upravno sodišče je ugodilo zahtevkoma za razveljavitev oziroma ugotovitev nezakonitosti sklepov o izbiri in imenovanju, ni pa ju odpravilo zaradi različnih okoliščin (poleg sklenitve pogodb o zaposlitvi z izbranima kandidatoma še zato, ker bi bilo z odpravo sklepov poseženo v pravna razmerja, v katera je zavod preko direktorja stopal, in bi bilo tako ogroženo nemoteno opravljanje njegove dejavnosti).

3 Glede na to sodna praksa v zvezi s tem ni relevantna za odločitev o pritožbi.