Supreme Court rejects jurisdiction transfer request citing procedural delay due to judge's illness.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Dolgotrajnost postopka sama po sebi ni tehten razlog za delegacijo zadeve drugemu sodišču. Stranke imajo na razpolago druga ustrezna sredstva za pospešitev postopka, česar se zavedajo tudi tožniki, ki so vložili nadzorstveno pritožbo v obravnavani zadevi. Tudi če bi imeli tožniki prav, da obstaja bojazen, da zaradi objektivnih okoliščin zakonita sodnica zadeve ne bi mogla obravnavati pravočasno, to ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki Vrhovnemu sodišču predlagajo delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zaradi zagotovitve sojenja v razumnem roku. Navajajo, da so tožbo vložili že 29. 6. 2023, Okrožno sodišče v ... pa je od tedaj zaradi daljše bolniške odsotnosti sodnice že trikrat preklicalo razpisana pripravljalni in prvi narok. Zato so vložili nadzorstveno pritožbo, ki je bila s sklepom SuNp ... z 11. 6. 2025 zavrnjena z obrazložitvijo, da je sodišče razpisalo narok za 14. 7. 2025, zaradi česar naj ne bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tudi ta narok je bil nato preklican in preložen na 8. 10. 2025. Četudi ne gre za namerno zavlačevanje postopka, je ta nerazumno podaljšan zaradi zdravstvenega stanja razpravljajoče sodnice in se bo tudi v prihodnje podobno nedopustno podaljševal.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Že večkrat je bilo pojasnjeno, da je treba zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP, okoliščine, ki naj bi utemeljile prenos pristojnosti, presojati strogo. 1

4. Dolgotrajnost postopka sama po sebi ni tehten razlog za delegacijo zadeve drugemu sodišču. 2 Stranke imajo na razpolago druga ustrezna sredstva za pospešitev postopka, česar se zavedajo tudi tožniki, ki so vložili nadzorstveno pritožbo v obravnavani zadevi. Tožniki sicer menijo, da bo prihajalo do vnovičnih prelaganj in razpravljajoča sodnica v zadevi ne bo mogla odločiti v razumnem roku, a tega z ničemer ne izkažejo. Narok je v skladu s podatki iz spisa razpisan za 8. 10. 2025. Tudi če bi imeli tožniki prav, da obstaja bojazen, da zaradi objektivnih okoliščin zakonita sodnica zadeve ne bi mogla obravnavati pravočasno, to ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Sodni red namreč v prvem odstavku 158. členu določa, da se v primeru, če sodnik zaradi daljše odsotnosti ali preobremenjenosti ne more pravočasno obravnavati dodeljenih zadev, njegove že dodeljene zadeve lahko dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov. Vrhovno sodišče tako pojasnjuje, da mora predsednik sodišča skrbno preučiti stanje in zmožnost pravočasnega reševanja starejših zadev na oddelku in ustrezno ukrepati.

5. Vrhovno sodišče je zaradi opisanega predlog zavrnilo.

1 Sklep VSRS I R 45/2023 z 19. 4. 2023 in drugi.

2 VSRS sklepi I R 183/2021 s 15. 12. 2021, I R 43/2019 z 28. 3. 2019, I R 126/2018 s 6. 9. 2018, I R 154/2020 z 18. 11. 2010 in drugi.