Supreme Court allows appeal, overturning lower courts for strict interpretation of land registry filing rules violating constitutional rights.

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Sodišči prve in druge stopnje sta v okoliščinah konkretnega primera, ko predlagateljici ni mogoče očitati neskrbnosti pri označevanju potrdila o vložitvi tožbe v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu za zaznambo spora, prestrogo razlagali določbe prvega in drugega odstavka 146. člena ZZK-1 ter nepravilno šteli, da procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o predlogu niso izpolnjene. S prestrogo razlago določbe četrtega odstavka 146. člena ZZK-1 pa predlagateljici neutemeljeno očitane pomanjkljivosti tudi nista pustili odpraviti v ugovornem postopku, s čimer sta izvotlili njeno ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS).

[OBRAZLOŽITEV]

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1. Predlagateljica je na podlagi vložene tožbe zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem predlagala vpis zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice pri štiriinpetdesetih nepremičninah, ki ležijo v katastrskih občinah 2432 Dutovlje in 2436 Tomaj. V informacijskem sistemu eZK je elektronskemu predlogu pripela tožbo, njeno dopolnitev ter potrdilo Okrožnega sodišča v Kopru o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Pri tem je tožbo z dopolnitvijo označila kot listino, ki je podlaga za vpis, potrdilo pa kot drugo listino.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom zemljiškoknjižne pomočnice z dne 4. 10. 2023, predlog zavrglo. Pojasnilo je, da predlogu ni bilo pravilno priloženo potrdilo pristojnega sodišča o vloženi tožbi, saj ni bilo vključeno v zbirko listin. Tako procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu niso bile izpolnjene (79. in 146. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

3. Zoper navedeni sklep je predlagateljica vložila ugovor in ponovno pripela prej navedene priloge ter jih vse označila kot listine, ki so podlaga za vpis. S sklepom zemljiškoknjižne sodnice z dne 8. 8. 2024 je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o zavrženju predloga za vpis zaznambe spora. Obrazložilo je, da mora v skladu s 146. členom ZZK-1 sodišče preizkusiti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu, med drugim, ali so predlogu priložene listine v skladu s 142. členom ZZK-1, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis in druge listine, ki mu morajo biti priložene. Skladno z 79. členom ZZK-1 se zaznamba spora dovoli na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katerim tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način in na podlagi potrdila pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in opravilni številki. Logično je, da morata biti tako tožba kot tudi potrdilo o njeni vložitvi vpisana na zemljiškoknjižnem predlogu v rubriki listin, na podlagi katerih se vpis zahteva (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1). Navedba listin omogoča preizkus utemeljenosti predloga, v primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, pa mora navedbo teh listin vsebovati tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa. Podatki o listinah, ki so bile podlaga za vpis, se vpišejo tudi v informatizirano glavno knjigo in morajo biti dostopni javnosti (drugi odstavek 152. člena ter 178., 195. in 198. člen ZZK-1). Če bi sodišče tak nepopoln predlog potrdilo, se iz elektronske zemljiške knjige ne bi videlo, katera listina je podlaga za vpis in nasprotni udeleženec ne bi mogel preizkusiti, ali je bila tožba resnično vložena. Pojasnilo je še, da v primeru, če predlog ne vsebuje vseh obveznih sestavin, ga sodišče ne vrača v popravo, temveč ga zavrže (drugi odstavek v zvezi z 2. točko prvega odstavka 146. člena ZZK-1).

4. Zoper sklep o ugovoru je predlagateljica vložila pritožbo. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Strinjalo se je s sodiščem prve stopnje, da čeprav je podlaga za vpis tudi potrdilo o vloženi tožbi (tretji odstavek 79. člena ZZK-1), je predlagateljica v predlogu kot listini, na podlagi katerih zahteva vpis, označila zgolj tožbo in njeno dopolnitev, ne pa tudi potrdila o vloženi tožbi, ki ga je le priložila. Listine, ki so podlaga za vpis, morajo biti ne le priložene, temveč v samem predlogu tudi ustrezno individualizirane (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1). Kot je to predlagateljica storila glede tožbe, bi lahko tudi glede potrdila. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo pomen navedbe pravilnih podatkov o listinah. Izrek sklepa je oblikovan skladno s predlogom ter so listine, ki so podlaga za vpis, navedene v izreku sklepa - torej ni sodišče tisto, ki bi izbiralo listine, ki so podlaga za vpis.

5. Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 342/2024 z dne 20. 11. 2024 na predlog predlagateljice dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilna, zakonita in ustavno skladna razlaga sodišča, da predlagateljica v okoliščinah konkretne zadeve ni izpolnila procesnih predpostavk za odločanje o njenem predlogu za zaznambo spora?

Revizija

6. Na podlagi tega sklepa predlagateljica zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagani vpis zaznambe spora na vseh nepremičninah, kot so navedene v zemljiškoknjižnem predlogu, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

7. Pojasnjuje, da je odvetnik ob oddaji elektronskega zemljiškoknjižnega predloga potrdilo o vloženi tožbi označil kot drugo prilogo in ne kot listino, ki je podlaga za vpis, ker iz tretjega odstavka 79. člena ZZK-1 izhaja, da se potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe le priloži predlogu, ni pa to potrdilo navedeno v prvem odstavku 79. člena ZZK-1, ki določa listine, na podlagi katerih se dovoli zaznamba spora. Prav tako pa med tipskimi predlogi, ki jih elektronski program ponuja med listinami, ki so podlaga za vpis, ni potrdila o vloženi tožbi. Nikjer v zakonu ni nobenega izrecnega določila o tem, kako je treba potrdilo o vložitvi tožbe označiti v elektronskem predlogu, prav tako v zakonu ni predpisana sankcija za uvrstitev potrdila v napačen kvadratek v elektronskem predlogu (med priloge in ne med listine, ki so podlaga za vpis), zato ni zakonske podlage za zavrženje predloga za zaznambo spora brez vsebinskega obravnavanja ali vsaj ne brez možnosti njegove poprave oziroma dopolnitve. Z možnostjo takšne sankcije ni bila seznanjena in je ni mogla pričakovati. Izpolnila je vse procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu iz prvega odstavka 146. člena ZZK-1. Predlogu je priložila tudi v elektronsko obliko pretvorjeno listino, ki jo je označila z opisom "Potrdilo o vloženi tožbi" in datumom. V takšnih okoliščinah sodišče ni ravnalo pravilno in zakonito, ko je predlog za zaznambo spora zavrglo brez vsakršne možnosti odprave domnevne napake. Ni pomembno, da lahko vloži nov predlog za zaznambo spora, temveč je pomemben vrstni red njegove vložitve. Takoj za vložitvijo obravnavanega predloga za zaznambo spora sta bila vložena predlog za zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice in predlog za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve. Zaradi nezakonitega postopanja sodišča ji lahko nastanejo hude škodljive posledice.

8. Razlaga sodišč prve in druge stopnje je pretirano stroga, formalistična ter na nedopusten in nesorazmeren način posega v predlagateljičino pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave (v nadaljevanju URS) in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Sodišči se do njenih očitkov o tem nista opredelili. Pomen omenjene ustavne pravice se ne more izčrpati že s tem, da je zagotovljena možnost predložiti zadevo sodišču. Smisel te pravice je, da je zagotovljeno, da sodišče tudi vsebinsko odloči o predloženi zadevi.

Ne more biti odgovorna za morebitne omejitve računalniškega programa sodišča za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, zaradi katerih sodišče priloženih listin ne more vložiti v zbirko listin. Slednje je namreč naloga sodišča (193. člen ZZK-1). Prepričana je, da ji ZZK-1 v četrtem odstavku 146. člena izrecno omogoča odpravo takšne manjše tehnične napake, kot je bila konkretna. To je tudi storila in k ugovoru še enkrat priložila potrdilo o vloženi tožbi - tokrat v skladu z zahtevami sodišča kot listino, ki je podlaga za vpis.

Vendar sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj tega popravka ni upoštevalo, sodišče druge stopnje pa se do njenih opozoril v pritožbi o tem ni opredelilo. Tudi s tem je bila kršena njena pravico do sodnega varstva. Pravni sitem, ki možnost odprave napake absolutno zavrača, je nepošten, nerazumen in nedopusten ter posega tudi v ustavno pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen URS). Ni nobenega razumnega razloga, da stranke v zemljiškoknjižnem postopku ne bi mogle popraviti ali dopolniti predloga, tako kot je to dovoljeno strankam v drugih vrstah sodnih postopkov (npr. 108.

člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). 1 Dodaja, da je postopek trajal skoraj eno leto, od tega odločanje o ugovoru skoraj deset mesecev. Če bi ji sodišče omogočilo, da domnevno pomanjkljivost odpravi, bi bil celoten postopek bistveno krajši. Tako pa bo napačna in nepoštena odločitev sodišč povzročila še nadaljnje postopke (tj. vlaganje revizije ter nadaljnjih pravnih sredstva zoper kasnejše zemljiškoknjižne vpise). Opozarja še na sodno prakso višjih sodišč, ki po eni strani omogoča odpravo pomanjkljivosti v ugovornem postopku, 2 po drugi strani pa določa izjemno stroge zahteve glede prilaganja listin predlogu. 3 Zatrjuje tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22.

člena URS.

Odgovor na revizijo

9. Revizija je bila vročena A.A. in B.A. kot udeležencema postopka, zoper katera je bil vložen predlog za zaznambo spora. Vložila sta laičen odgovor na revizijo, zato ga Vrhovno sodišče ni upoštevalo (drugi odstavek 91. člena ZPP 4 ). 5

Presoja utemeljenosti revizije

10. Revizija je utemeljena.

11. Za sodni postopek je po naravi stvari nujno, da sta način in oblika opravljanja procesnih dejanj urejena in podvržena določenim formalnim in oblikovnim zahtevam. 6 Te so v zemljiškoknjižnem postopku, pri katerem sta poudarjeni načeli formalnosti (124. člen ZZK-1) in hitrosti postopka (121. člen ZZK-1), še izrazitejše. Vendar mora sodišče tudi pri vodenju takšnega postopka paziti, da procesnih predpostavk in sankcij za neupoštevanje procesnih zahtev ne razlaga tako, da stranki nesorazmerno oteži izvrševanje ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen URS), katere bistvo je vsebinska odločitev sodišča o zadevi. Pri tem je pomembno tudi, da so procesne predpostavke v zakonu določene jasno in nedvoumno. Ni namreč dopustno, da bi bila stranki zaradi ne jasne zakonske norme odvzeta pravica do sodnega varstva. Še bolj pa navedena zahteva jasnosti velja za informacijski sitem eZK oziroma njegov modul za elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov eZK opravila, ki sta le tehnični pripomoček oziroma računalniška podpora poslovanju sodišča ter ne smeta vplivati na vsebino pravic strank v postopku, še zlasti ne, ko gre za ustavna procesna jamstva. 7

12. ZZK-1 v prvem odstavku 146. člena določa, da mora zemljiškoknjižno sodišče preskusiti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu, in sicer: 1. ali je zemljiškoknjižni predlog vložila upravičena oseba, 2. ali predlog vsebuje določen zahtevek za vpis in druge sestavine, ki jih mora obsegati, 3. ali so predlogu priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine v skladu s 142. členom tega zakona, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene, ter 4. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za odločanje. Obvezne sestavine predloga iz 2. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1 podrobneje določa 140. člen navedenega zakona, in sicer: 1. navedbo sodišča, 2. podatke o predlagatelju in njegovem morebitnem zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu, ki jih mora obsegati vsak predlog v nepravdnem postopku, 3. oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepremičnine, na katero se nanaša, in vrsto vpisa, ki se predlaga, 4. navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, in 5. določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis opravi, ter vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva. Če procesne predpostavke iz prvega odstavka 146. člena ZZK-1 niso izpolnjene, se na podlagi drugega odstavka navedenega člena ZZK-1 ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč zemljiškoknjižno sodišče predlog takoj zavrže. Vendar pa lahko skladno s četrtim odstavkom 146. člena ZZK-1 predlagatelj v primeru, če je bil predlog zavržen, ker mu niso bile priložene listine, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, ali druge listine, ki mu morajo biti priložene, to pomanjkljivost odpravi tako, da v osmih dneh od vročitve sklepa o zavrženju predloga vloži ugovor ter mu priloži manjkajoče listine.

13. Način sestave in oddaje zemljiškoknjižnega predloga podrobneje določa Pravilnik o zemljiški knjigi (v nadaljevanju Pravilnik) ter Uporabniška navodila za eZK-opravila 2. del (verzija 6; v nadaljevanju Uporabniška navodila). Predlagatelj oziroma uporabnik predlog sestavi in odda na portalu eZK z uporabo ustreznih funkcionalnosti modula eZK opravila. Postopek je razdeljen na več zaporednih faz oziroma korakov. Predlagatelj tako najprej izbere vrsto zemljiškoknjižnega predloga, v nadaljevanju pa nato v ustrezna polja zaslonskih obrazcev, ki so prilagojena posamezni vrsti predloga, vnaša zahtevane podatke ter pripenja priloge k predlogu. Pri nekaterih korakih oziroma poljih portal preveri določene podatke ter v primeru neskladnosti ali pomanjkljivosti prikaže opozorilo in ne dovoli nadaljnjih korakov (npr. podatki o nepremičnini, njenem pravnem položaju, o opravilni številki zadeve in vsoti samostojnih deležev). Z vidika obravnavane zadeve je bistven korak pripenjanja prilog. V tem koraku predlagatelj namreč najprej pripne dokument, šele nato lahko v polju "vrsta dokumenta" iz spustnega menija izbira med dvema možnostma, in sicer: "listina, ki je podlaga za vpis" ali "druga listina". V primeru izbire prve možnosti v nadaljnjem polju "tip priloge" iz spustnega šifranta (menija) izbere tudi njen tip (npr. prodajna pogodba, sodna odločba, tožba). Če uporabnik pri vrsti dokumenta izbere drugo možnost (t. j. "druga listina"), portal kot tip priloge samodejno izbere "druga priloga". Pri izbiri obeh vrst dokumenta (tj. listina, ki je podlaga za vpis in druga listina) predlagatelj po potrebi v polju opis vpiše dodatne podatke o listini (11., 12. in 13. člen Pravilnika ter strani 13 do 14 in 34 do 62 Uporabniških navodil).

14. V obravnavanem primeru je predlagateljica elektronskemu predlogu pripela tožbo in dopolnitev tožbe (v nadaljevanju tožba) ter potrdilo o vložitvi tožbi. Pri tožbi je kot vrsto dokumenta izbrala možnost "listina, ki je podlaga za vpis" ter tip priloge "tožba". Da je pripeti dokument tožba, je navedla tudi v polju opis. Pri potrdilu o vložitvi tožbe pa je kot vrsto dokumenta izbrala "druga listina" ter v polju opis navedla, da gre za potrdilo o vloženi tožbi (priloga A3 spisa).

15. ZZK-1 pogoje za zaznambno spora ureja v 79. členu. V prvem odstavku je kot listina, na podlagi katere se dovoli zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice, navedena tožba oziroma predlog, vložen proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katerim tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način.

V tretjem odstavku pa je določeno, da je predlogu za zaznambo spora treba priložiti tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. V navedenem členu razmerje med določbami njegovega prvega in tretjega odstavka ni jasno opredeljeno. Možna je tako razlaga, da gre za dva vsebinsko povsem ločena sklopa in da zgolj prvi odstavek samostojno določa, katere listine so podlaga za vpis zaznambe spora, kot tudi, da se določbi vsebinsko dopolnjujeta oziroma prepletata, ker potrdilo iz tretjega odstavka potrjuje v prvem odstavku predpisano zahtevo, da je tožba vložena.

Pomoč pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je tudi potrdilo o vložitvi tožbe listina, ki je podlaga za vpis zaznambe spora, ponuja 29. člen ZZK-1. Ta kot listine, ki so podlaga za vpis, opredeljuje tiste listine, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve, prenosa, preoblikovanja ali prenehanja pravice oziroma nastopa pravnega dejstva, ki je predmet vpisa. Predmet zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice je začetek sodnega postopka za ugotovitev tožnikove oziroma predlagateljeve izvirne pridobitve lastninske pravice. Postopek se začne z vložitvijo tožbe (179.

člen ZPP) oziroma predloga (2. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Predmet postopka pa je opredeljen s tožbenim zahtevkom oziroma predlogom za ureditev razmerja. Vložitev tožbe z ustreznim zahtevkom in s tem začetek postopka, ki je lahko predmet zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice, dokazujeta tožba ter potrdilo o njeni vložitvi. Zato je kot listini, ki sta podlaga za vpis zaznambe spora, treba šteti skupaj tožbo in potrdilo o njeni vložitvi. Takšno razlago smiselno terjajo tudi določbe 152., 178., 195. in 198.

člena ZZK-1, ki urejajo vsebino izreka sklepa o vpisu oziroma pomenijo izpeljavo načela javnosti zemljiške knjige. Ožja razlaga, da je zgolj tožba listina, ki je podlaga za vpis zaznambe spora, bi namreč vodila do tega, da v izreku sklepa o vpisu ter glavni knjigi potrdilo o vložitvi tožbe ne bi bilo zajeto. To pa bi bilo v nasprotju z bistvom navedenih določb, ki je v tem, da lahko nasprotni udeleženec in druge osebe na podlagi izreka sklepa o vpisu oziroma podatkov glavne knjige preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za vpis zaznambe spora - to je vložitev ustrezne tožbe.

16. Zaključek, da sta tožba in potrdilo o njeni vložitvi listini, ki sta skupaj podlaga za vpis zaznambe spora, tako ne izhaja jasno iz 79. člena ZZK-1, ki ureja pogoje za zaznambo spora, ampak do njega vodi kompleksna razlaga določb prvega in tretjega ostavka 79. člena v povezavi s precej razpršenimi določbami 29., 152., 178., 195. in 198. člena ZZK-1. Da je potrdilo o vložitvi tožbe treba v elektronskem predlogu označiti kot listno, ki je podlaga za vpis zaznambe spora, tudi v Uporabniških navodilih ni pojasnjeno. Ta se v zvezi z zaznambo spora sklicujejo zgolj na prvi odstavek 79. člena ter prvi in drugi odstavek 80. člena ZZK-1 (str. 22 in 82). Nadalje je treba upoštevati, da predlagateljica na portalu eZK med petinštiridesetimi različnimi tipi prilog, ki jih portal ponuja za vrsto dokumenta "listina, ki je podlaga za vpis", ni imela na voljo potrdila o vložitvi tožbe (izbrala bi lahko le tip priloge "drugo (razno)" in v polje "opis" vpisala podatke o vrsti dokumenta). Elektronski predlog za zaznambo spora, v katerem je pri pripetem potrdilu o vložitvi tožbe kot vrsto dokumenta izbrala "druga listina" (tj. možnost, ki označuje listino, ki ni podlaga za vpis), pa je v informacijskem sitemu tudi uspešno oddala.

17. V takšnih okoliščinah, ko ne iz zakonske določbe, ki ureja pogoje za zaznambo spora, ne iz zasnove in funkcionalnosti portala eZK, ne iz navodil za njegovo uporabo ni jasno izhajalo, da je treba kot listino, ki je podlaga za vpis, označiti tudi potrdilo o vložitvi tožbe, ker sicer procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu ne bodo izpolnjene, predlagateljici, ne glede na to, da jo je zastopala odvetniška družba, ni mogoče očitati neskrbnosti, ko je pripeto potrdilo označila (zgolj) kot drugo listino. Ob tem pa je v elektronskem predlogu v polju za opis pripetega dokumenta tudi navedla, da gre za potrdilo o vložitvi tožbe, tako da je bilo to iz predloga takoj in jasno razvidno. Sodišči prve in druge stopnje bi zato morali šteti, da je predlagateljica zadostila zahtevi po ustrezni označbi listin, na podlagi katerih predlaga vpis. V takšnem primeru pomanjkljivosti pri označbi pripete listine načelo dispozitivnosti iz 125. člena ZZK-1 in določba drugega odstavka 152. člena ZZK-1 o oblikovanju izreka sklepa o vpisu ne moreta biti ovira za to, da bi sodišči prve in druge stopnje navedbe v predlogu in pripete listine razlagali oziroma upoštevali v smeri predlaganega vpisa. Upoštevati je namreč treba, da zavrženje zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo spora pomeni odklonitev vsebinske odločitve o predlaganem vpisu (varovalni stvarni pravici) - to je tistega, kar je predlagateljica od sodišča pravzaprav s predlogom zahtevala. 8 Tudi sicer možnost vložitve novega zemljiškoknjižnega predloga zaradi kasnejšega, slabšega vrstnega reda ni enakovredna varstvu zavrženega predloga. Učinki zaznambe spora iz drugega odstavka 80. člena ZZK-1 na podlagi novega predloga se tako seveda ne morejo raztezati na čas od vložitve zavrženega predloga do vložitve novega. Prav tak0 je vložitev novega predloga povezana tudi z dodatnimi stroški. Izpostavljenost predlagateljice takšnim posledicam zaradi pomanjkljivosti pri označbi pripete listine pa ni več sorazmerna namenu procesnih predpostavk in torej pomeni kršitev ustavne pravice do učinkovitega in poštenega sodnega varstva (23. člen URS).

18. Pomembno pa je tudi, da je predlagateljica, potem ko je sodišče prve stopnje v sklepu o zavrženju predloga precej nejasno zapisalo, da potrdilo o vložitvi tožbe ni bilo pravilno priloženo, ker ni bilo vključeno v zbirko listin, skušala očitano pomanjkljivost odpraviti tako, da je ugovoru ponovno pripela potrdilo o vložitvi tožbe, in tokrat kot vrsto dokumenta izbrala možnost "listina, ki je podlaga za vpis", kot tip priloge pa "drugo (razno)" ter v polju opis navedla "Potrdilo o vloženi tožbi z dne 18. 9. 2023" (priloga A5 spisa). Vendar sodišči prve in druge stopnje te dopolnitve nista upoštevali, ker sta (smiselno) šteli, da gre za pomanjkljivost iz 2. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1, katere odprave v ugovornem postopku določba četrtega odstavka navedenega člena ne predvideva. Tudi to stališče je prestrogo in nepravilno. Bistveno je, da v portalu eZK navedba oziroma označitev listin poteka v okviru koraka pripenjanja (prilaganja) listin ter da brez pripetih listin niti ni mogoče navesti listin, na podlagi katerih se vpis predlaga. Očitana pomanjkljivost se je torej nanašala na enovito fazo pripenjanja in označevanja prilog. Obravnavani položaj je tako primerljiv s položajem iz četrtega odstavka 146. člena ZZK-1, ki predlagatelju, ki predlogu ne priloži listin za predlagani vpis, omogoča, da te listine priloži ugovoru zoper sklep o zavrženju predloga. Upoštevajoč predstavljene značilnosti elektronskega poslovanja mora predlagatelj v primeru iz navedene določbe manjkajoče listine pripeti k ugovoru in jih ustrezno označiti (Uporabniška navodila, str. 124). Zato ni videti razumnih razlogov, da na tak način ne bi smela ravnati tudi predlagateljica v obravnavanem primeru, ki v elektronskem predlogu pripetega potrdila o vložitvi tožbe ni označila kot listine, ki je podlaga za vpis. Postopek z ugovorom v konkretnem primeru namreč ne bi bil nič daljši ali bolj zapleten kot v primeru, ki ga ureja četrti odstavek 146. člena ZZK-1. Predvsem pa bi sodišči prve in druge stopnje (lahko tudi) na tak način preprečili, da bi bila predlagateljica brez svoje krivde prikrajšana za vsebinsko odločitev o predlogu ter s tem za bistvo pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS.

Odločitev o reviziji

19. Po pojasnjenem sta sodišči prve in druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera, ko predlagateljici ni mogoče očitati neskrbnosti pri označevanju pripetega potrdila o vložitvi tožbe v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu, prestrogo razlagali določbe prvega in drugega odstavka 146. člena ZZK-1 ter nepravilno šteli, da procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o predlogu niso izpolnjene. S prestrogo razlago določbe četrtega odstavka 146. člena ZZK-1 predlagateljici neutemeljeno očitane pomanjkljivosti tudi nista pustili odpraviti v ugovornem postopku, s čimer sta izvotlili njeno ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS). Ker zaradi navedenih kršitev že sodišče prve stopnje ni presodilo drugih, vsebinskih pogojev za predlagani vpis, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Napotki za nadaljnje delo so razvidni iz obrazložitve.

Sestava senata in glasovanje

20. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 V zvezi s tem se predlagateljica sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-200/09 z dne 20. 5. 2010.

2 Npr. sklepi Višjega sodišča v Kopru CDn 153/2023 z dne 14. 11. 2023, CDn 165/2023 z dne9. 10. 2023, CDn 289/2018 z dne 8. 1. 2019, CDn 33/2017 z dne 23. 2. 2017, CDn 201/2016 z dne 21. 9. 2016, CDn 281/2015 z dne 16. 12. 2015, CDn 51/2012 z dne 24. 4. 2012.

3 Npr. sklepa Višjega sodišča v Kopru CDn 153/2023 z dne 14. 11. 2023 in CDn 150/2023 z dne3. 11. 2023.

4 Določbe navedenega zakona se v obravnavani zadevi smiselno uporabljajo na podlagi drugega odstavka 120. člena ZZK-1 in 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

5 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 78/2021 z dne 9. 2. 2022 in II Ips 1/2014 z dne 26. 11. 2015.

6 A. Galič, KURS, 2019 in 2011, komentar k 23. členu URS.

7 A. Galič, nav. delo in A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 76, 79 in 147 ter odločba Ustavnega sodišča RS Up-1051/11 z dne 4. 7. 2013.

8 A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 129.