Appeal dismissed; written consent valid if patient understands meaning and can form true will per expert opinion.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, confirming the first-instance court's decision to halt involuntary treatment proceedings due to the patient's written consent. The patient, suffering from a mental disorder, was admitted without emergency consent but later signed a document agreeing to continued care under special supervision after being interviewed with legal counsel and a psychiatric expert. The court upheld the consent because the expert confirmed the patient understood the agreement's meaning and could form a true will, rendering further compulsory treatment conditions unnecessary under the Mental Health Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o duševnem zdravju 62. člen 4. odstavek; Zakon o nepravdnem postopku 365. člen 2. točka: When a mentally ill patient voluntarily consents to treatment and demonstrates the capacity to understand the agreement and form a true will, the court must halt compulsory treatment proceedings and the legal conditions for involuntary admission no longer apply.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ugotovitev, da je podana pisna izjava nasprotne udeleženke pravno upoštevna, ker je sposobna oblikovati svojo pravo voljo in razumeti pomen podanega soglasja, ima oporo v strokovnem mnenju izvedenke psihiatrične stroke.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo nepravdni postopek zaradi sprejema nasprotne udeleženke na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo postavljeni odvetnik nasprotne udeleženke. Pritožbenih razlogov ne navaja. Predlaga odpravo sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Navaja, da je pritožnica med narokom domnevno podala soglasje, da ostane na zdravljenju pod posebnim nadzorom. Povzema medicinsko dokumentacijo in podatke zapisnika o naroku. Pri pritožnici je podana duševna bolezen, ki ne zahteva zdravljenja pod posebnim nadzorom. Zato je vprašljivo, če je domnevno soglasje pritožnice v nadaljevanje zdravljenja pod posebnim nadzorom resnično v njeno korist. Potrebno bi bilo imenovati novega izvedenca, ki bo glede na podatke v spisu in zdravstvenem kartonu ocenil, ali je pritožnica s to vrsto duševne motnje zmožna presojanja ter oblikovanja neodvisne volje. To je pomembno zato, da se zavarujejo njene koristi. Priglaša stroške za sestavo pritožbe.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pričelo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih po sprejemu obvestila direktorja Psihiatrične bolnišnice o sprejemu nasprotne udeleženke v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Po izdaji sklepa o uvedbi postopka je nasprotno udeleženko obiskalo v oddelku pod posebnim nadzorom in jo zaslišalo v navzočnosti postavljenega odvetnika in izvedenke psihiatrične stroke. Ta je po pregledu nasprotne udeleženke in njene medicinske dokumentacije podala izvid in mnenje, da je nasprotna udeleženka sposobna razumeti pomen izjave o zdravljenju na varovanem oddelku, da je tako izjavo podala in da je slednja odraz njene prave volje. Na redni št. 4 spisa je nedvoumna in jasna pisna izjava pacienta z dne 8. 10. 2025 z lastnoročnim podpisom nasprotne udeleženke, da se strinja z bivanjem in zdravljenjem na varovanem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike ... in da je seznanjena s pravico do preklica soglasja. Pritožbene navedbe o domnevnem soglasju nasprotne udeleženke torej nimajo podlage v podatkih spisa.
5. Ustava RS v tretjem odstavku 51. člena določa pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot pravico do odklonitve zdravljenja. Zadržanje osebe na zdravljenju v bolnišnici proti njeni volji je mogoče le pod pogojem, da oseba sama zaradi duševne bolezni ni sposobna sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju, da zaradi bolezni ogroža sebe ali druge in da je zdravljenje nujno potrebno zaradi varstva njenih pravic. V takšnih primerih država s sodno odločbo nadomesti bolnikovo odločitev o zdravljenju. Kadar pa oseba privoli v sprejem v psihiatrično bolnišnico in je njena privolitev izraz njene svobodne volje, odločanje sodišča o prisilnem zdravljenju, ki je bilo v obravnavanem primeru predlagano za nasprotno udeleženko, in za katerega morajo biti podani zakonski pogoji iz 39. člena ZDZdr 1 , ni več potrebno. Če oseba ob obisku izjavi, da se z zadržanjem strinja in v sprejem pisno privoli, mora sodišče postopek ustaviti (četrti odstavek 62. člena ZDZdr).
6. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotni uporabi drugega odstavka 17. člena ZDZdr, ki se nanaša na presojo, ali oseba razume pomen in posledice podanega soglasja in ali je to odraz njene prave volje. Pri obravnavi osebe se upošteva njena volja, če je ta v njeno korist (drugi odstavek 17. člena ZDZdr). Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je podana pisna izjava pravno upoštevna, ker je nasprotna udeleženka sposobna oblikovati svojo pravo voljo in razumeti pomen podanega soglasja, ima oporo v strokovnem mnenju izvedenke psihiatrične stroke. Gre za strokovno vprašanje, za katero sodišče in postavljeni odvetnik nimata potrebnega strokovnega znanja. Zato sodišče izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP 2 v zvezi z 42. členom ZNP-1 3 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Izvedenka je izvid in mnenje o tem, ali je nasprotna udeleženka sposobna oblikovati svojo voljo in razumeti pomen podane izjave, podala po zaslišanju in pregledu nasprotne udeleženke ter njene medicinske dokumentacije. Odvetnik, ki ga v nujnem postopku sodišče postavi osebi, da skrbi za njene koristi, na naroku podanemu izvedeniškemu mnenju ni nasprotoval. Izrazil ni nikakršnega pomisleka o pravilnosti mnenja, pa tudi predlogov za dokazovanje z drugim izvedencem ni podal. Ker dvomov o pravilnosti podanega mnenja ni bilo, tudi ni bilo razlogov, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti nanj. Pavšalne pritožbene trditve, da je treba preveriti, ali je nadaljevanje zdravljenja pod posebnim nadzorom resnično v pritožničino korist, mnenja izvedenke in odločitve sodišča prve stopnje ne morejo omajati. Po pravilni ugotovitvi vseh pravno relevantnih dejstev je sodišče prve stopnje postopek utemeljeno ustavilo skladno s četrtim odstavkom 62. člena ZDZdr. Pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ni bilo treba več presojati.
7. Pritožbeni razlogi niso podani. Sklep je pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen s kršitvami in napakami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).
8. O priglašenih stroških pritožbenega postopka, ki bodo kriti iz sredstev sodišča (60. člen ZDZdr), odloča sodišče prve stopnje s posebnim sklepom, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločilo.
1 Zakon o duševnem zdravju, Ur. l. RS, št. 77/08 s spremembami.
2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.