Supreme Court dismisses appeal for non-lawyer filing and non-final fee waiver ruling.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.

V (ne)pravdnem postopku je revizija zoper sklep dovoljena le kadar gre za sklep sodišča druge stopnje s katerim se postopek konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep, s katerim sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije, Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvi nasprotni udeleženec je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil vlogo, ki jo je poimenoval "Pritožba (v skladu s 127. členom URS) zoper sklep I Cp 479/2025 Višjega sodišča v Mariboru z dne 10. 7. 2025". Z napadenim sklepom je višje sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 2. 2025.

2. Predlog ni dovoljen.

3. Pravni red ne predvideva rednega pravnega sredstva zoper pravnomočne odločbe pritožbenih sodišč o pritožbi. Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč je dopustno vložiti le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizija se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je prvi nasprotni udeleženec svojo vlogo tudi poslal.

4. Vlogo je torej treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku kot predlog za dopustitev revizije, saj drugega procesnega okvira ni.

5. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Prvi nasprotni udeleženec vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.

6. Poleg tega je v (ne)pravdnem postopku revizija zoper sklep dovoljena le kadar gre za sklep sodišča druge stopnje s katerim se postopek konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). To pomeni, da se z njim pravnomočno konča postopek o glavni stvari, torej o predlogu za ureditev razmerja, ne pa postopek o drugih, vzporednih vprašanjih, o katerih se odloča med postopkom ali po končanem postopku o predlogu o glavni stvari. Sklep, s katerim sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. 1 Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije, Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.

7. Ker torej predlog ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo. Odločitev temelji na določbi 367.č člena ZPP in 377. členu ZPP v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 366/2024 z dne 6. 11. 2024, II DoR 345/2019 z dne 25. 7. 2019, II DoR 393/2016 z dne 6. 4. 2017 in III DoR 19/2012 z dne 17. 7. 2012.