Supreme Court rejects review request as no significant legal issue exists for uniform application of family law.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Udeleženca sta nekdanja zakonca, ki imata skupni hčerki, A. A. (roj. ...) in B. B. (roj. ...). Mati živi v Novem mestu, oče v Ljubljani. Ob razvezi sta bili hčerki zaupani v vzgojo in varstvo materi, oče je imel določene stike in je plačeval preživnino. Hčerki se 28. 12. 2022 s stika pri očetu nista vrnili k materi, temveč sta ostali pri očetu, ki je 30. 12. 2022 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za spremembo odločitve o zaupanju v varstvo in vzgojo, določitev stikov z materjo in spremembo odločbe o preživljanju, skupaj z začasno odredbo (zadeva II N 2025/2022 Okrožnega sodišča v Ljubljani). Predlagateljica je 2. 2. 2023 pri Okrožnem sodišču v Novem mestu vložila predlog za spremembo stikov očeta s hčerkama (opr. št. II N 40/2023, ki ji je sodišče pridružilo še predlog II N 56/2023 (nekdanji II N 2025/2022 Okrožnega sodišča v Ljubljani)). Nasprotni udeleženec je vložil še predlog za nadomestitev soglasja za prešolanje otrok (postopek II N 203/2023), ki je bil tudi povezan s to zahtevo).

2. Sodišče prve stopnje je sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 297/2015 z dne 24. 11. 2018 (v zvezi s popravnim in dopolnilnim sklepom z dne 15. 1. 2019 ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 563/2019 z dne 5 23. 5. 2019) spremenilo tako, da je: dekleti zaupalo v skupno vzgojo in varstvo obema staršema ter za rezidenčnega starša določilo očeta (I. točka izreka); določilo naslov deklet pri očetu v Ljubljani (II. točka izreka); določilo stike deklet z materjo (III. točka izreka); določilo, da je predlagateljica dolžna od 2. 12. 2024 za vsako od deklet plačevati nasprotnemu udeležencu po 220 EUR preživnine mesečno, za že zapadle preživnine pa mu je dolžna plačati (skupno za obe hčeri) od vključno januarja 2023 do vključno avgusta 2023 344 EUR za vsak mesec in od septembra 2023 do vključno novembra 2024 488 EUR za vsak mesec (IV. točka izreka); nadomestilo soglasje predlagateljice za prepis obeh hčera na osnovno šolo v Ljubljani (V. točka izreka); za primer kršitve določenih stikov izreklo kršitelju denarno kazen 500 EUR (VI. točka izreka); zavrnilo predlog predlagateljice ter v preostalem delu predlog nasprotnega udeleženca (VII. in VIII. točka izreka); določilo nesuspenzivnost pritožbe zoper III. in VI. točko izreka (IX. točka izreka) ter določilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (X. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je deloma spremenilo sklep sodišča prve stopnje v zvezi s stiki in preživnino. V preostalem je zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. V zvezi s sklepom nasprotna udeleženka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: "1. Ali je v okoliščinah konkretnega primera Višje sodišče v Ljubljani pravilno uporabilo določbe 7., 137, 138., 139., 143. in 269. člena Družinskega zakonika, ker je oba otroka predodelilo v skupno varstvo in vzgojo obema staršema in pri tem ni imenovalo kolizijskega skrbnika, izvedenca klinične psihologije in ni upoštevalo strokovnih stališč in mnenj pristojnega CSD? 2. Ali je v okoliščinah konkretnega primera Višje sodišče v Ljubljani pravilno uporabilo določbe 7. in 140. člena Družinskega zakonika glede določitve preživninske obveznosti P? 3. Ali je v okoliščinah konkretnega primera Višje sodišče v Ljubljani pravilno uporabilo določbe 7. in 141. člena Družinskega zakonika glede določitve stikovanj obeh otrok s P? 4. Ali je v okoliščinah konkretnega primera Višje sodišče v Ljubljani pravilno uporabilo določbe 7. in 151. člena Družinskega zakonika glede nadomestila soglasja P za prepis obeh otrok na OŠ C.? 5. Ali je v okoliščinah konkretnega primera Višje sodišče v Ljubljani zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbah 7. in 212. člena ZPP in po določbah prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1? 6. Ali je v okoliščinah konkretnega primera Višje sodišče v Ljubljani zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbah 8. člena ZPP in po določbah prvega odstavka 339. člena ZPP in po določbah 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in ali niso s tem kršene določbe 22., 23. in 25 člena Ustave RS? 7. Ali je v okoliščinah konkretnega primera Višje sodišče v Ljubljani zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbah 8. točke in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbah 7. člena ter prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in ali niso s tem kršene določbe 22. člena Ustave RS?"

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a Zakon o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).