Petition dismissed because plaintiff failed to prove barista qualification and appeal against non-final ruling is inadmissible.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.

Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep zato nima lastnosti končnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo, naslovljeno kot zahteva za vrnitev v prejšnje stanje, zavrglo. Tožnikovo pritožbo zoper ta sklep je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tožnik je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil vlogo, v kateri navaja, da vlaga pritožbo.

2. Pravni red ne predvideva rednega pravnega sredstva zoper pravnomočne odločbe pritožbenih sodišč o pritožbi. Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč je dopustno vložiti le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizija se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, 1 kamor je tudi tožnik poslal svojo vlogo.

3. Vlogo je torej treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku kot predlog za dopustitev revizije, saj drugega procesnega okvira ni.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je treba tožnikov predlog kot nedovoljen zavreči (367.č člen ZPP v zvezi s 377. členom ZPP).

6. Po prvem odstavku 384. člena ZPP je revizija dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni tak sklep. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep zato nima lastnosti končnosti. Ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen 2 in ga je moralo Vrhovno sodišče zavreči tudi iz tega razloga (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP in četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej tudi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 289/2024 z dne 15. 1. 2025 in II DoR 342/2022 z dne 5. 10. 2022.

2 Glej tudi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 261/2015 z dne 5. 11. 2015 in III DoR 37/2012 z dne 17. 7. 2012.