Court transfers case to another court due to former judge plaintiff maintaining close ties with current court staff.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted a request to transfer jurisdiction from the District Court in A to the District Court in Postojna. A former long-serving president of the District Court in A, now retired, is a plaintiff in a dispute regarding the revocation of agrarian community board decisions. The court found that his continued close personal and friendly relationships with current court employees in this small locality objectively raise doubts about the court's impartiality, thereby violating the constitutional right to a fair trial. Consequently, the Supreme Court ruled that the original court must not decide the case to preserve public trust in judicial independence.
Legislator headnote
AI generated67. člen Zakona o pravdnem postopku; When a former judge plaintiff maintains close personal ties with current court staff in a small locality, the court must transfer jurisdiction to ensure the objective appearance of impartiality required by the right to a fair trial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Postojni.
[JEDRO]
Dejstvo, da je ena izmed strank postopka nekdanji upokojeni predsednik pristojnega sodišča, ki preko obiskov sodišča ter udeleževanja praznovanj in druženj še vedno ohranja tesne in prijateljske stike z zaposlenimi na sodišču, ob tem, da gre za manjše sodišče v majhnem kraju, predstavlja tehten razlog, da v tem sporu ne odloča to sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
1. V pravdni zadevi zaradi razveljavitve sklepov občnega zbora agrarne skupnosti je Okrajno sodišče v A. po sodnici C. C., ki sodniško službo opravlja na Okrajnem sodišču v D., na podlagi letnega razporeda dela pa so ji v reševanje dodeljene tudi zadeve Okrajnega sodišča v A., podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V predlogu navaja, da je eden izmed tožnikov (B. B.) nekdanji dolgoletni predsednik Okrajnega sodišča v A., ki kljub upokojitvi pred petnajstimi leti ohranja vezi in odnose s sodniki in zaposlenimi na sodišču, še vedno občasno prihaja na sodišče, se udeležuje tudi druženj zaposlenih in nekdanjih zaposlenih ob jubilejih in praznovanjih, nazadnje v aprilu 2025 ob upokojitvi ene od delavk sodišča, ko je druženje potekalo v gostinskem lokalu v bližini A. in je bil tako navzven viden obstoj prijateljskih odnosov med sodniki in zaposlenimi na sodišču ter B. B. Kolektiv Okrajnega sodišča v A. je bil ves čas zelo majhen, skupaj s sodniki je bilo zaposlenih vedno manj kot dvajset, zato so med njimi obstajale tesnejše vezi kot na drugih, večjih sodiščih. Ker je A. relativno majhen kraj, B. B. v svojem lokalnem okolju predstavlja znano osebo. Razpravljajoča sodnica ocenjuje, da bi opisane okoliščine v očeh povprečnega razumnega posameznika in tudi v očeh strank lahko ustvarile dvom o tem, ali bosta stranki tega pravdnega postopka pred sodiščem obravnavani nepristransko, zato je določitev drugega stvarno pristojnega sodišča potrebna zaradi zagotovitve ustavne pravice do nepristranskega sojenja kot elementa pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
2. Predlog je utemeljen.
3. Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov, ki na pristojnem sodišču izvajajo sodno oblast. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. Po ustaljeni sodni praksi morajo biti podane takšne okoliščine, ki bi objektivno lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča nasploh. Razlogi za prenos pristojnosti morajo zadevati celotno sodišče in ne (le) sodečega sodnika.
4. Dejstvo, da je ena izmed strank postopka nekdanji upokojeni predsednik pristojnega sodišča, 1 ki preko obiskov sodišča ter udeleževanja praznovanj in druženj še vedno ohranja tesne in prijateljske stike z zaposlenimi na sodišču, ob tem, da gre za manjše sodišče v majhnem kraju, predstavlja tehten razlog, da v tem sporu ne odloča to sodišče. Opisane okoliščine oziroma medsebojne povezave enega od tožnikov s pristojnim sodiščem narekujejo prenos pristojnosti, saj so takšne narave, da bi bilo ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost tega sodišča kot nosilca sodne funkcije kot tudi zaupanje strank v korektnost postopka in v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
5. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Postojni.
1 Prim. zadeve Vrhovnega sodišča RS I R 70/2025 z dne 21. 5. 2025, I R 144/2024 z dne 4. 9. 2024, I R 7/2024 z dne 7. 3. 2024, I R 27/2022 z dne 6. 4. 2022 in I R 54/2018 z dne 12. 4. 2018, v katerih je prišlo do prenosa pristojnosti iz razloga, ker je bil stranka postopka (nekdanji) sodnik pristojnega sodišča.