VSL Sklep II Cp 812/2024 · Višje sodišče v Ljubljani

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dva spora sta identična, če sta podana istovetnost pravdnih strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost tožbenega zahtevka (objektivna istovetnost).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo z dne 17. 3. 2023 in dopolnitev tožbe z dne 19. 4. 2023 ter tožniku naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.

2. V pravočasni pritožbi tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge, in sicer bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da glede vtoževanega zneska 73.950 EUR ne gre za res iudicata , ker je v zadevi P 2587/2018-III vtoževal znesek 74.167,50 EUR. Glede zneska 26.100 EUR pa je predložil ustrezno potrdilo. Sodišče bi moralo zato v predmetni zadevi vsebinsko odločati. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Presoja o (ne)obstoju procesne ovire za meritorno odločanje v obliki pravnomočno razsojene stvari ( res iudicata ) temelji na kriteriju identitete spora. Dva spora sta identična, če sta podana istovetnost pravdnih strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost tožbenega zahtevka (objektivna istovetnost). 1 Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Obseg pravnomočnosti sodbe se zato lahko presoja le z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v predmetni zadevi tožnik uveljavlja vsebinsko enak zahtevek na podlagi istega dejanskega stanja kot v zadevi P 2587/2018-III. Stališče pritožbe, da ne gre za res iudicata zgolj zato, ker je predmet novega zahtevka nekoliko višji znesek od prejšnjega, je napačno. Objektivna istovetnost zahtevka je kljub temu podana.

6. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnikova vloga na državno odvetništvo za izdajo potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora z dne 22. 9. 2023 ne predstavlja predloga za poskus mirne rešitve spora glede v tem postopku zahtevanega zneska 26.100 EUR in zneska 10.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 3. 2023 dalje. Zgolj s trditvijo o "ustreznosti potrdila" pritožba ne more omajati pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal, da je do vložitve tožbe predlagal Državnemu odvetništvu, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo tega pravdnega postopka.

7. Izpodbijana prvostopna odločitev o zavrženju tožbe je materialnopravno pravilna. Pravnomočna sodba preprečuje vnovično odločanje o istem zahtevku med istima strankama (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Pogoj za uvedbo pravdnega postopka, ker je tožba vložena zoper državo, pa zaradi odsotnosti predloga za mirno rešitev spora tudi ni izpolnjen (četrti odstavek 27. člena Zakon o državnem odvetništvu).

8. Pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere je potrebno paziti uradoma, se je pritožba izkazala na neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

9. Tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali z vložitvijo pritožbe, s katero ni uspel (prvi odstavek 165. člena ter prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Več D. Wedam Lukič v L. Ude et al.: Pravdni postopek; zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, 2009, Ljubljana, str. 161 - 163.