Supreme Court allows review regarding mandatory oral hearing requirement under ZUP Art. 154 for tax cases.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 154. člen ZUP, ko je v predmetni zadevi štelo, da mora davčni organ na predlog stranke obvezno razpisati ustno obravnavo, da bo zadoščeno načelu materialne resnice (8. člen ZUP) in načelu zaslišanja stranke (9. člen ZUP), čeprav je bila stranka pred izdajo odločbe obveščena o vseh ugotovitvah organa in se je o njih tudi imela možnost izjaviti?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 154. člen ZUP, ko je v predmetni zadevi štelo, da mora davčni organ na predlog stranke obvezno razpisati ustno obravnavo, da bo zadoščeno načelu materialne resnice (8. člen ZUP) in načelu zaslišanja stranke (9. člen ZUP), čeprav je bila stranka pred izdajo odločbe obveščena o vseh ugotovitvah organa in se je o njih tudi imela možnost izjaviti?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožničini tožbi in odpravilo odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-11054/2015-80 z dne 24. 3. 2021, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-21-56/2021-3 z dne 31. 5. 2023, ter zadevo vrnilo v ponovni postopek.

2. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski davčni organ tožniku odmeril davek od nenapovedanih dohodkov za obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2014 v višini 5.465,56 EUR s pripadajočimi obrestmi (točka I.2 izreka), postopek za obdobje od leta 2005 do 2009 pa ustavil (točka I.1 izreka). Odločil je še, da bo o priglašenih stroških odločeno s posebnim sklepom (II. točka izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve (III. točka izreka).

3. Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da je davčni organ tožniku kršil pravico do zaslišanja stranke, ker ni izvedel ustne obravnave. Po presoji Upravnega sodišča pravici do zaslišanja ni zadoščeno že tako, da se tožnika pouči o pravici in dolžnosti sodelovati v postopku in da se mu predloži zapisnik v podajo pripomb. Davčni organ bi moral na ustni obravnavi ugotoviti vsa za odločitev relevantna dejstva in tožniku omogočiti, da se o njih izjavi, še posebej, če predlaga zaslišanje prič, ki so mu v korist. Upravno sodišče je še poudarilo, da lahko davčni organ v skrajšanem ugotovitvenem postopku odloči le ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih (drugi odstavek 73. člena Zakona o davčnem postopku), sicer pa je treba izvesti posebni ugotovitveni postopek in stranko zaslišati na ustni obravnavi.

4. Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

5. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, z odgovorom na katerega bo Vrhovno sodišče lahko nadalje razvilo sodno prakso glede pomena ustne obravnave in obeh tipov ugotovitvenega postopka (skrajšanega in posebnega) v odnosu do pravice stranke do zaslišanja.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).