Appeal dismissed; custody order extended to foster care due to child's safety and preference.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pri materi bi tako otrok, ki sicer sploh ne želi živeti pri materi, bil ogrožen in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno v obravnavanem primeru podaljšalo že izrečen ukrep odvzema otroka staršem z namestitvijo v rejništvo, kar je v korist otroka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugodilo predlogu CSD in za čas od 15. 4. 2025 do otrokove polnoletnosti ... 2026 podaljšalo ukrep odvzema otroka A. A., roj. ...2008 (nadalje otrok) staršema B. B. in C. C. ter nadalje odločilo, da otrok ostane v rejništvu pri rejnici Č. Č.

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija prva nasprotna udeleženka B. B. (nadalje mati). Pritožbenega razloga ne navaja, v pritožbi pa izpostavlja, da prvostopno sodišče dejansko stanje ni pravilno in popolno ugotovilo glede izboljšanja življenjskih pogojev pri materi. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zanemarilo otrokovo pravico do družinskega življenja, sodišče pa tudi ni zagotovilo nepristranske obravnave, ker ni bila omogočena nevtralna presoja otrokovega stališča, ko ta izraža naučeno lojalnost rejniškemu okolju. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagatelj odgovora na pritožbo ni vložil.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 174. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali zavod, če je otrok ogrožen in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi, in če okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno lahko prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Ukrep odvzema otroka lahko traja največ tri leta (četrti odstavek 174. člena DZ), vendar ga lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog centra za socialno delo na podlagi določbe prvega odstavka 160. člena DZ podaljša vsakič še za tri leta, če je to smiselno in v korist otroka.

6. Ni sporno, da je A. A. hči B. B. in C. C. Tudi ni sporno, da je otrok zaradi zanemarjenja bil staršema odvzet in nameščen v rejništvo na podlagi začasne odločbe CSD ... z dne 30. 5. 2013 v povezavi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 284/2013 z dne 29. 1. 2015 ter, da je s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru III N 817/2021 z dne 7. 3. 2022 podaljšan ukrep odvzema otroka za dobo treh let do 15. 4. 2025. S kazensko sodbo II K 27523/2014 z dne 20. 12. 2016 je bila mati otrok spoznana za krivo kaznivega dejanja zanemarjanja hčere A. A. v obdobju januar 2012 do januar 2013 in izrečena ji je bila pogojna obsodba. Mati otrok je tudi kazensko pravnomočno obsojena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 32790/2020 z dne 1. 2. 2024 zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe, in sicer sina D. D., storjenega v obdobju od 13. 8. 2019 do 11. 6. 2020.

7. Prvostopno sodišče je pravilno na podlagi strokovnega predloga pristojnega CSD in izpovedbe rejnice, iz katerih izhaja, da se otrok, ki je v rejniški družini že od leta 2013 dalje, pri rejnici dobro počuti in tudi dobro osebno uspeva, saj je uspešno zaključil osnovno šolo in sedaj zaključuje srednjo šolo ter zlasti na podlagi izpovedbe samega otroka, ki je povedal, da želi tudi v bodoče živeti pri rejnici, kjer se dobro počuti in kjer je njen dom, podaljšalo izrečeni ukrep odvzema otroka staršema. Da bi bile izjave otroka, da želi nadalje živeti pri rejnici, zmanipulirane po rejnici iz podatkov spisa nikakor ne izhaja. Nasprotno, iz podatkov spisa (pravnomočna kazenska sodba matere na škodo sina) izhaja, da mati s svojim načinom življenja ogroža otroke in v svojem domu nikakor nima primernih pogojev za bivanje otroka. Pri materi bi tako otrok, ki sicer sploh ne želi živeti pri materi, bil ogrožen in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno v obravnavanem primeru podaljšalo že izrečen ukrep odvzema otroka staršem z namestitvijo v rejništvo, kar je v korist otroka. Tako ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da dejansko stanje glede pogojev za podaljšanje ukrepa odvzema otroka staršem ni pravilno ugotovljeno. Ob tem je še dodati, da oče otroka izrečenemu ukrepu ne nasprotuje, ker meni, da je z izrečenim ukrepom najbolje poskrbljeno za koristi otroka.

8. Materi otrok tudi ni kratena pravica do obravnavanja, ker je bila na naroku zaslišana, sodišče je opravilo tudi neformalni razgovor z otrokom, v katerem je ta jasno povedal svoje stališče, da želi živeti pri rejnici, ne pa pri materi. O izvedenih dokazih se je na naroku mati otrok lahko tudi izjavila. Otroku pa tudi ni kratena pravica do družinskega življenja, ker je prvostopno sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo zadostne razloge, da je v otrokovo korist podaljšanje izrečenega ukrepa, ker bo tako otrok še nadalje živel v rejniškem okolju, v katerem zelo dobro uspeva. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s prvim odstavkom 22.a člena ZPND, 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (22.a člen ZPND in 42. člen ZNP-1 v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

10. Pritožbeni stroški niso priglašeni.