Appeal dismissed; court upheld child support reduction as no material change in financial circumstances occurred.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je postopek odločanja o spremembi preživnine dvofazen, zato je pravilno najprej ugotavljalo ali je v času od prejšnje določitve preživnine, prišlo do bistvene spremembe premoženjskega stanja predlagatelja. Predlagatelj namreč to okoliščino navaja kot razlog za ponovno odločanje ter znižanje preživninske obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog predlagatelja, s katerim je predlagal, da se njegova preživninska obveznost, določena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru II N 560/2021 z dne 15. 12. 2021, ki po zadnjem obvestilu o uskladitvi preživnine znaša 99,56 EUR zniža tako, da od vložitve predloga dalje znaša 20,00 EUR, ter da se glede dodatnih stvari, ki jih potrebuje mld. A. A. (športni rekviziti, računalnik, kolo, izleti, šolske potrebščine) udeleženca postopka razdelita v deležu 20 % B. B. in 80 % C. C. (točka I. izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (točka II. izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Sklep izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče napačno upoštevalo okoliščino rojstva dveh otrok, mld. Č. Č. in D. D. Res je bila že upoštevana ob prvem znižanju preživnine, a je prezrlo bistveno spremenjeno okoliščino, to je razvezo predlagatelja z materjo mladoletnih otrok in njeno odselitev iz skupnega gospodinjstva, kar je za predlagatelja imelo pomembne finančne posledice.

Po razvezi sam krije celotne stroške gospodinjstva. Poleg tega se mu je subvencionirana najemnina povišala za 40,00 EUR na 166,52 EUR mesečno. Sodišče popolnoma prezre ključno dejstvo, da je k preživljanju svojega gospodinjstva v času trajanja zakonske zveze pomembno prispevala njegova nekdanja žena. Poleg socialnih transferjev, ki jih je redno prejemala, je bila upravičena tudi do razmeroma visokih otroških dodatkov ter preživnine za otroke iz prejšnjih partnerskih zvez. Izpodbija tudi zaključek sodišča, da naj bi njegovi trenutni prihodki presegli tiste, ki jih je imel v času zaposlitve.

Predlagatelj je v času zaposlitve poleg redne mesečne plače prejemal še regres v višini približno 2.000,00 EUR in božičnico v višini 1.500,00 EUR. Trenutno prejema tudi nižjo socialno pomoč, kot jo je v preteklosti, in sicer v višini, ki je nižja od prejšnjih 157,00 EUR. Trenutno prejema 148,82 EUR denarne pomoči. Celoten ta znesek nameni za potrebe mld. hčerke A. A. Od tega nakaže 103,00 EUR materi kot preživnino, približno 60,00 EUR pa porabi za kritje stroškov, povezanih s prevozi A. A. Mati nima izpita, zato za prevoze A.

A. skrbi izključno predlagatelj. Res je, da je mati A. A. brezposelna, vendar gre za osebo, ki je delovno in pridobitno sposobna, kar pomeni, da bi si lahko poiskala zaposlitev in zagotovila lastni dohodek. Brezposelnost take osebe ni enakovredna z nezmožnostjo za delo, temveč odraža začasno stanje, ki se lahko z aktivnim iskanjem zaposlitve odpravi. Popolnoma drugačen je položaj predlagatelja, ki je invalid prve kategorije in je nezaposljiv. Sodišče ni upoštevalo, da je z lastnim trudom poskrbel za vključitev A. A. v program Botrstvo, preko katerega se ji zagotavlja financiranje šolanja, šolskih izletov ter drugih potreb, povezanih z njenim izobraževanjem.

V mesecu juliju in avgustu je A. A. iz tega programa prejela denarno podporo v višini 35,00 do 40,00 EUR, kar predstavlja dodatno obliko pomoči za preživljanje A. A.

3. Zakonita zastopnica - mati v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob pritožbenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo uradno upoštevanih kršitev (določba drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Neutemeljeni so očitki, da je sodišče storilo bistveno kršitev iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP. Pritožba teh kršitev ne obrazloži, sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse potrebne razloge, ki v celoti omogočajo njegov preizkus. Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni predmet uradnega pritožbenega preizkusa.

6. Pritožbena graja bistvenih kršitev pravil postopka se dejansko nanaša na vsebinsko nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje, da na strani predlagatelja niso podane bistveno spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale ponovno ugotavljanje relevantnih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in preživninske upravičenke.

7. V skladu s 197. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodna praksa je enotna, da mora biti sprememba relevantnih okoliščin bistvena, sicer sodišče pravnomočno določene preživnine ne more spremeniti 1 . Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je torej porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi okoliščinami: zmožnostmi preživninskih zavezancev (obeh staršev) in potrebami otroka. Sodišče prve stopnje je po oceni vseh izvedenih dokazov razumno in prepričljivo obrazložilo (točke 10, 11 in 12 obrazložitve), da se konkretno ugotovljene okoliščine, ki jih predlagatelj zatrjuje in dokazuje kot razlog za vnovično znižanje preživnine, od zadnjega odločanja o višini preživnine, niso bistveno spremenile.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je postopek odločanja o spremembi preživnine dvofazen, zato je pravilno najprej ugotavljalo ali je v času od prejšnje določitve preživnine, prišlo do bistvene spremembe premoženjskega stanja predlagatelja. Predlagatelj namreč to okoliščino navaja kot razlog za ponovno odločanje ter znižanje preživninske obveznosti. Sodišče je primerjalo, s strani predlagatelja in udeležencev zatrjevane okoliščine, z okoliščinami, ki so bile ugotovljene 1. 12. 2021, ko je bila s sodno odločbo predlagateljeva preživnina znižana na znesek 85,00 EUR. V točki 11 in 12 obrazložitve je sodišče navedlo potrebne razloge, da s strani predlagatelja zatrjevana dejstva: upokojitev, dolžnost preživljanja še dveh otrok, povečan obseg stikov z mld. A. A. ter zatrjevano povečanje lastnih stroškov, ne predstavljajo bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi terjale ponovno presojanje in znižanje preživnine.

9. Ni sporno, da se je predlagatelj po zadnjem sodnem znižanju preživnine upokojil, dokazi, ki jih je sodišče izvedlo, pa ne omogočajo zaključka, da so njegovi prihodki nižji, kot so bili v času zaposlitve. Sodišče je upoštevalo dejstva ob zadnjem odločanju in sicer, da je bil predlagatelj že takrat v daljšem bolniškem staležu, ter da je prejemal, ko je delal 700,00 EUR plače. Pritožbene navedbe o božičnici in regresu so presplošne in prepozne 2 . Že sodišče prve stopnje je odgovorilo na pritožbene navedbe, "da so sedaj njegovi stroški lastnega preživljanja in preživljanja še dveh otrok višji, ker se je razvezal z materjo teh dveh otrok". Sodišče pritrjuje, da je tudi pred razvezo zakonske zveze moral prispevati k stroškom preživljanja vseh treh otrok, saj sam navaja, da je žena prejemala socialno pomoč. Zato tudi njegovo zatrjevanje, da sta otroka sedaj pri njemu na stikih in mora v tem času zanju poskrbeti, ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine. Predlagatelj s svojo izpovedbo tudi ni potrdil povečanega obsega stikov z mld. A. A., kar zatrjuje kot spremenjeno okoliščino, saj je izpovedal, da je takšen obseg stikov bil že v času prvega znižanja preživnine. Zato je sodišče pravilno upoštevalo, da mld. A. A. tudi sedaj z obema staršema preživi približno enako časa.

10. Sodišče druge stopnje glede na obrazloženo pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni dokazal bistveno spremembo okoliščin, ki omogočajo ponovno presojo pravnomočno določene odškodnine. Ob tem je pomembno tudi, da je bila ob zadnjem znižanju preživnine le-ta določena na znesek 85,00 EUR, mesečne potrebe mld. A. A. pa ocenjene na 210,00 EUR. Splošno je znano dejstvo, da so upoštevane mesečne potrebe mld. A. A. ugotovljene v minimalni višini, ter da preživnina, ki po zadnjem zvišanju znaša približno 100,00 EUR, ne pokrije niti polovice teh nujnih stroškov 13-letne deklice.

11. Starši so dolžni primarno poskrbeti za potrebe svojih otrok, zato si bosta morala tako predlagatelj kot zakonita zastopnica - mama prizadevati, kljub slabemu finančnemu stanju, da bodo pokrite osnovne življenjske potrebe njune hčerke A. A. 3 . Oče bo ob nizkih prejemkih vendarle moral redno plačevati preživnino, ki njegovo slabo premoženjsko stanje upošteva, mati pa si bo morala prizadevati najti zaposlitev, da bo lažje pokrila preostanek mesečnih potreb hčerke A. A.

12. Glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Na podlagi 101. člena ZNP-1 nosita udeleženca vsak svoje stroške pritožbenega postopka. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, odgovor nasprotne udeleženke pa ni bistveno pripomogel k obravnavi pritožbe. Ob tem je potrebno upoštevati, da je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo sledilo koristi mladoletnega otroka, kar je tudi v interesu obeh staršev.

1 VSL IV Cp 655/2023, VSM III Cp 242/2023,VSL IV Cp 1037/2022.

2 Določba 34. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku le, če so ti v korist mladoletnih otrok, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

3 Določba 183. člena DZ: Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.