Appeal dismissed; applicant failed to prove domestic violence with sufficient probability for restraining order extension.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Na tem dejanskem zaključku je odločitev sodišča tudi materialno pravno pravilna, saj je predlagateljica svoj predlog za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja utemeljevala s fizičnim in psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, v dogodkih v času trajanja prvotnega ukrepa, ki pa jih ni uspela niti z verjetnostjo dokazati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), z dne 16. 1. 2025 (točka I) ter odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (točka II).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica. V obrazložitvi navaja, da jo vlaga zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je predlog vložila že 16. 1. 2025, ter da je nasprotni udeleženec na predlog odgovoril 22. 1. 2025. Sodišče je predlog po skoraj osmih mesecih zavrnilo. Po izvedenih dokazih je sodišče vso vero poklonilo uradnemu zaznamku PP A. o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 22. 7. 2025. Iz tega uradnega zaznamka ni razvidno celotno dogajanje. Predlagateljica se ne strinja s stališčem sodišča, da posnetki ne dokazujejo niti z verjetnostjo nasilja nasprotnega udeleženca nad materjo predlagateljice. Meni, da iz posnetkov ni možno jasno razločiti ali je nasprotni udeleženec dejansko poškodoval predlagateljičino mamo, kar so policisti tudi zapisali v uradnem zaznamku. Predlagateljica meni, da uradni zaznamek o pregledu videoposnetkov ni ustrezen dokaz za sodišče in bi sodišče moralo pridobiti posnetek v celoti. Predlaga, da višje sodišče vpogleda videoposnetek ali naj sklep razveljavi in izvedbo dokaza naloži sodišču prve stopnje. Dodatno vlaga v spis ambulantni izvid UKC B. z dne 13. 12. 2024, iz katerega je razvidno, da je bila pri predlagateljičini mami vidna kontuzijska značka na levi goleni. Kot dodaten dokaz prilaga sklep Okrožnega sodišča v Mariboru III Kpd 58923/2025 z dne 19. 8. 2025, s katerim je sodišče nasprotnemu udeležencu potrdilo prepoved približevanja predlagateljici, ki ga je nasprotnemu udeležencu zaradi nasilja nad predlagateljico odredila Policijska postaja A. 18. 8. 2025. S tem dokazuje, da se izvaja nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in se stopnjuje. V nadaljevanju pritožbe opiše dogajanje dne 17. 8. 2025, ko je z izposojenim avtomobilom pripeljala otroke na stik pred PP A.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 18. 9. 2024 je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici za obdobje štirih mesecev. Predlagateljica je pred potekom tega ukrepa, in sicer dne 16. 1. 2025, podala predlog za podaljšanje že izrečenega ukrepa prepovedi približevanja za čas šestih mesecev ter se pri tem sklicevala na fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad njo, z navedbo štirih dogodkov, in sicer z dne 1. 11. 2024, 5. 11. 2024, 3. 12. 2024 in 19. 12. 2024. 1

5. Sodišče druge stopnje je v pritožbenem preizkusu, ki ga je opravilo po uradni dolžnosti (določba 350. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1) ter v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevanih kršitev določb postopka, da je pravilno uporabilo materialno pravo, ter da tudi pritožbeni razlog napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni utemeljen.

6. Sodišče druge stopnje opravi pritožbeni preizkus zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja le v okviru dovolj natančno obrazloženih pritožbenih navedb. Pritožba obrazloženo graja zgolj dejansko stanje glede dogodka z dne 13.12.2024, zato je lahko le to očitano ravnanje nasprotnega udeleženca predmet pritožbenega preizkusa.

7. Sodišče je izvedlo in dokazno ocenilo dokaze, ki sta jih predlagala udeleženca ter presodilo, da predlagateljica niti z verjetnostjo ni dokazala obstoj zatrjevanih dejanj, s katerimi je utemeljevala izpolnjenost pogojev ZPND za podaljšanje izrečenega ukrepa prepovedi približevanja. V točki 12 obrazložitve je navedlo zadostne razloge, zakaj glede dogodka 13. 12. 2024, ki se je dogajal na dvorišču policijske postaje, ni sledilo edinemu dokazu predlagateljice, to je zapisniku o prejemu ustne ovadbe (priloga A 15). Predlagateljica drugih dokazov, niti svojega zaslišanja, ni predlagala. Iz razlogov izhaja, da je sodišče dalo ustrezno dokazno težo uradnemu zaznamku Policijske postaje A., z dne 22.7.2025, o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja, zato je neutemeljena pritožbena navedbo, da ta uradni zaznamek o pregledu videoposnetkov ni ustrezen dokaz, "saj bi sodišče moralo pridobiti posnetek v celoti". Sodišče druge stopnje zgolj dodaja, da je dokaz s pridobitvijo in vpogledom v posnetke kamer predlagal zgolj nasprotni udeleženec, zato predlagateljica v pritožbi neutemeljeno navaja, da sodišče tega dokaza ni izvedlo.

8. ZPND v tretjem odstavku 19. člena določa, da se ukrepi izrečejo za največ 12 mesecev in se lahko na predlog, ki je vložen pred njihovim iztekom podaljšajo. Drugače kot za prvi izrek ukrepa, za podaljšanje ukrepa niso izrecno določene predpostavke, ki morajo biti podane za odločitev o podaljšanju. Pri presoji katere od predpostavk, ki so določene za izrek ukrepa, morajo biti podane za njihovo podaljšanje, je zato treba upoštevati namen instituta. Ukrepi morajo biti zadostni, da žrtev zaščitijo v obdobju, ki ga potrebuje, da si zagotovi trajnejšo zaščito. Podobno kot pri presoji o trajanju ukrepa je tudi pri odločanju o njegovem podaljšanju treba vrednotiti tako okoliščine na strani žrtve kot tudi na strani povzročitelja nasilja 2 .

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da predlagateljica ni niti z verjetnostjo izkazala zatrjevana dejanja nasprotnega udeleženca, s katerimi je predlagateljica utemeljevala svoj predlog za podaljšanje že izrečenega ukrepa prepovedi približevanja.

10. Na tem dejanskem zaključku je odločitev sodišča tudi materialno pravno pravilna, saj je predlagateljica svoj predlog za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja utemeljevala s fizičnim in psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, v dogodkih v času trajanja prvotnega ukrepa, ki pa jih ni uspela niti z verjetnostjo dokazati. Iz prvotnega sklepa, s katerim je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja izhaja, da mu je bilo prepovedano vzpostavljanje kakršnihkoli srečanj in navezovanje stikov s predlagateljico, razen tistih stikov, ki so nujno potrebni za prevzem in predajo skupnih mladoletnih otrok. Iz podatkov spisa (iz zapisnika o naroku v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1206/24 z dne 8. 1. 2025) izhaja, da teče med udeležencema postopek v zvezi z varstvom in vzgojo treh skupnih otrok ter ureditve stikov. Zapisnik potrjuje, da prihaja do konfliktov ob predajah otrok, da pa ni pogojev za ukinitev stikov otrok z očetom in je zato potrebno urediti predaje tako, da se čim bolj zmanjša možnost konfliktnih situacij, k čemur apelira tudi sodišče druge stopnje.

11. Predlagateljica je s predlogom, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, predlagala podaljšanje prvotnega ukrepa prepovedi približevanja za čas 6 mesecev. Dogodek z dne 17.8.2025, ki ga navaja pritožba in zanj predlaga dokaze 3 ter SMS sporočila, so zunaj tega časovnega okvirja, zato jih predlagateljica ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper izpodbijani sklep, s katerim je sodišče odločilo o njenem predlogu za podaljšanje ukrepa z dne 16.1.2025. Kolikor predlagateljica meni, da zaradi dejanj nasprotnega udeleženca, ki jih prvič navaja v pritožbi, potrebuje še nadaljnjo zaščito po določbah ZPND, mora vložiti nov predlog.

12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. V skladu z določbo osmega odstavka 22.a člena ZPND je pritožbeno sodišče po prostem preudarku presodilo, da udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Dne 1. 11. 2024 je nasprotni udeleženec v predoru na avtocesti v smeri L z vozilom več kilometrov vozil vzporedno z vozilom predlagateljice, 5. 11. 2024 je pred sodiščem na Ptuju pljunil v predlagateljico in je rekel "Drakula, crkni", 13. 12. 2024 je ob nameravanem prevzemu otrok napadel predlagateljičino mamo in jo pretepel pred PP A. vpričo skupnih otrok, 19. 12. 2024, ko se je vračala s sodišča na Ptuju, je ponovno vzporedno peljal s predlagateljičinim vozilom po avtocesti iz smeri P do mariborskega letališča in z obrazno mimiko vznemirjal predlagateljico.

2 Tomaž Pavčnik, nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten 2/2012.

3 Sklep OKŽ Maribor III Kpd 58923/2025, z dne 19.8.2025