Supreme Court allows review regarding whether administrative bodies must independently verify facts from prior judgments during procedure renewal.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče RS zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da mora ARSKTRP, ko obnavlja postopek na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 45. člena ZKme-1, ugotavljati materialno resničnost pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe pristojnega organa?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče RS zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da mora ARSKTRP, ko obnavlja postopek na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 45. člena ZKme-1, ugotavljati materialno resničnost pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe pristojnega organa?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava glede vezanosti na prekrškovno odločbo in zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) delno ugodilo tožbi in odpravilo odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-48417/2021/17 z dne 26. 8. 2022 v 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točki izreka izreka ter v tem obsegu vrnilo zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Glede odločitve, da se postopek obnovi (1. točka izreka prej navedene odločbe) pa je tožbo zavrnilo, saj so pogoji za obnovo postopka podani. Toženki je tudi naložilo povrnitev stroškov postopka tožnika.

2. V razlogih navedene sodbe je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da so podani pogoji za obnovo postopka po 2. točki prvega odstavka 45. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), in da so navedbe tožnika o tem, da niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka, tožbena novota. Ni pa se strinjalo s stališčem toženke, da je brezpogojno vezana na prekrškovno odločbo glede dejstev in okoliščin in da ji teh v obnovljenem postopku ni treba ugotavljati. Navedlo je, da prekrškovna odločba sicer predstavlja obnovitveni razlog po 2. točki prvega odstavka 45. člena ZKme-1, vendar pa zgolj vpogled v to odločbo in njeno povzemanje ne zadošča za vsebinsko odločitev v obnovljenem postopku. Poudarilo je, da ima po 149. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) upravni organ napotilo le v primeru pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, s katero je toženec spoznan za krivega, in še to samo glede vprašanja, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva odgovornost. ZUP pa tudi v takem primeru ne izključuje ugotavljanja dejanskega stanja, ampak ga samo omeji. Ker ZUP ne predvideva takšne specialne odločbe za prekrškovne postopke, je po presoji UPRS še toliko manj razumljivo, da bi bil upravni organ odvezan ugotavljanja dejanskega stanja v celoti. Poudarilo je tudi, da v obnovljenem postopku upravni organ zavezujejo vsa temeljna načela ZUP in da mora toženka v ponovljenem postopku izvesti poseben ugotovitveni postopek, v katerem mora ugotoviti vse pomembne okoliščine in dejstva, izvesti dokaze o vseh dejstvih, ki so pomembna za razjasnitev stvari in dati stranki možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Po presoji Upravnega sodišča pravnomočne odločbe, izdane v drugih postopkih, pri tem predstavljajo dokazno vrednost, ni pa organ z njimi odvezan zakonske dolžnosti, da popolno ugotovi dejansko stanje.

3. Toženka je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo glede dveh vprašanj.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Kot izhaja že iz izpodbijane sodbe, se v praksi pogosto dogaja, da se obnove postopkov po uradni dolžnosti začnejo na podlagi ugotovitev drugih organov. Kot pomembno se zato kaže vprašanje, koliko in kako so vezani organi pri odločanju o obnovi postopka in v samem obnovljenem postopku ter kakšne pravice ima pri tem stranka postopka. Stališče Vrhovnega sodišča o tem v danem kontekstu upravnih postopkov še ni (v celoti) izoblikovano. Navedeno je pomembno z vidika pravne varnosti, saj je tudi v bodoče pričakovati večje število tovrstnih primerov.

6. Glede preostalega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).