Request for protection of legality rejected as inadmissible remedy in administrative proceedings under ZUS-1.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Administrative Court rejected the request for protection of legality filed by the Supreme Public Prosecutor's Office. The court found that the Administrative Dispute Act (ZUS-1) comprehensively regulates legal remedies, listing only appeal, revision, and reinstatement of proceedings, while excluding the request for protection of legality. Consequently, the court held that this remedy is inadmissible in administrative proceedings because it cannot be legally lodged.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 1. odstavek 22. člen; ZUS-1 89. člen: The request for protection of legality is inadmissible in administrative proceedings as the Administrative Dispute Act comprehensively regulates legal remedies and does not provide for this specific remedy.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložilo Vrhovno državno tožilstvo RS dne 17. 2. 2025, se zavrže.
[JEDRO]
ZUS-1 ureja sistem pravnih sredstev celovito. To pomeni, da določa, katera so redna in katera izredna pravna sredstva v upravnem sporu. Kot redno pravno sredstvo predvideva pritožbo, kot izredni pravni sredstvi pa revizijo in obnovo postopka. Zahteve za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo ZUS-1 torej ne predvideva. To pomeni, da je zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu nedovoljena, saj je po zakonu ni mogoče vložiti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Vrhovno državno tožilstvo RS je v zvezi z uvodoma navedeno sodbo opr. št. I U 168/2023 z dne 28. 11. 2024 vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Meni, da bo predmet zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovnemu sodišču RS omogočil odgovor na pomembno pravno vprašanje, ali oziroma v katerih primerih odločitve disciplinske komisije (druge stopnje) pri Odvetniški zbornici Slovenije predstavljajo upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Vrhovno državno tožilstvo RS vlaga zahtevo na podlagi 1. točke prvega odstavka 387. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).
2. Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložilo Vrhovno državno tožilstvo RS, ni dovoljena.
3. ZUS-1 ne ureja vseh vprašanj, ki zadevajo postopek v upravnih sporih, zato se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ZUS-1 ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Vendar pa ureja ZUS-1 sistem pravnih sredstev celovito. To pomeni, da določa, katera so redna in katera izredna pravna sredstva v upravnem sporu. Kot redno pravno sredstvo predvideva pritožbo, kot izredni pravni sredstvi pa revizijo in obnovo postopka. Ker je bilo izredno pravno sredstvo zahteva za varstvo zakonitosti ukinjeno z ZUS-1, je ta v prehodni določbi tretjega odstavka 107.
člena določil, da so se zahteve za varstvo zakonitosti, ki jih je pred uveljavitvijo ZUS-1 vložila upravičena oseba ter so bile pravočasne in dovoljene po določbah ZUS-1, obravnavale kot pravočasne in dovoljene revizije. Zahteve za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo ZUS-1 torej ne predvideva. Ker so vsa pravna sredstva, ki so predvidena v upravnem sporu, urejena v ZUS-1, določb ZPP, ki urejajo zahtevo za varstvo zakonitosti, v pravdnem postopku ni mogoče uporabiti v upravnem sporu. To pomeni, da je zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu nedovoljena, saj je po zakonu ni mogoče vložiti.
Tako je odločilo Vrhovo sodišče RS v zadevi opr. št. I Up 57/2015 z dne 8. 4. 2015 (odstavek 14) in se pri tem oprlo na določbo 89. člena ZUS-1 in je zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo v upravnem sporu, zavrglo kot nedovoljeno.