VSRS Sklep II DoR 123/2025 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog se zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je toženka dedno nevredna in nima dedne pravice po zapustnici v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru I D 1174/2019. Nadalje je zavrnilo zahtevek, da se ugotovi, da je toženka od zapustnice prejela darilo v višini 12.434,76 EUR, ki se naj dedinji vračuna v njen dedni delež po zapustnici v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru I D 1174/2019 (točka I. izreka). Sodišče je nadalje odločilo, da je tožnik dolžan toženki v celoti povrniti njene pravdne stroške, ki jih bo sodišče odmerilo s posebnim sklepom po pravnomočnosti te sodbe (točka II. izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper odločbo druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo - z razvojem sodne prakse in razlago prava. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev; kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP). 1

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko osredotočati ter na tako predstavljen problem tudi navezati konkretno, izpodbijano odločitev. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. 2 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje.

7. Predlagatelj vprašanj v predlogu v resnici sploh ne zastavi, še manj jih torej obrazloži. Na zakonske razloge za dopustitev revizije se sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotja z ustaljeno sodno prakso ne zatrjuje. 3 Čeprav tožnik sodbi sodišča druge stopnje očita tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava, jih v predlogu ne konkretizira, zato tudi v tem delu ne zadosti zahtevam ZPP.

8. Predlog je zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Enako sklep VSRS 303/2024 z dne16. 10. 2024.

2 Glej tudi II DoR 341/2019 , II DoR 382/2019 , II DoR541/2020

3 Sklepa VSRS II DoR 28/2020 se ne more šteti za relevantno sodno prakso, saj gre za sklep o dopustitvi revizije.