Supreme Court dismisses appeal request for inadmissibility due to failure to precisely state the disputed legal question.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog se zavrže. Ni naloga Vrhovnega sodišča, da bi samoiniciativno in po uradni dolžnosti raziskovalo ter namesto predlagatelja oblikovalo sporno pravno vprašanje. Taka aktivnost bi bila v nasprotju z zahtevano nepristranskostjo in objektivnostjo najvišjega sodišča ter tudi v nasprotju s samim namenom revizijskega postopka, ki ne predstavlja zgolj dodatne pritožbene stopnje

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo in odločilo, da je dolžnik dolžan tožencem povrniti pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper odločbo druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo - z razvojem sodne prakse in razlago prava. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev; kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP). 1

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko osredotočati ter na tako predstavljen problem tudi navezati konkretno, izpodbijano odločitev. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. 2 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje.

7. Predlagatelj vprašanj v predlogu v resnici sploh ne zastavi, ampak zgolj navaja svoje nestrinjanje z odločitvama sodišč nižjih stopenj in podaja svoj pogled na zadevo. V predlog sicer omeni "sporno pravno vprašanje", vendar tega vprašanja ni mogoče izluščiti. Ni naloga Vrhovnega sodišča, da bi samoiniciativno in po uradni dolžnosti raziskovalo ter namesto predlagatelja oblikovalo sporno pravno vprašanje. Taka aktivnost bi bila v nasprotju z zahtevano nepristranskostjo in objektivnostjo najvišjega sodišča ter tudi v nasprotju s samim namenom revizijskega postopka, ki ne predstavlja zgolj dodatne pritožbene stopnje.

8. Predlog je zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Enako sklep VSRS II DoR 303/2024 s 16. 10. 2024.

2 Glej tudi VS RS II DoR 341/2019 s 5. 9. 2019, II DoR 382/2019 s 5. 9. 2019 in II DoR 541/2020 s 6. 1. 2021.