Supreme Court allows review regarding application of new land law vs. old laws for compensation interest in expropriation cases.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of a second-instance decision concerning compensation interest in an expropriation case. The core dispute involves whether the court must apply the newly enacted Land Planning Act (ZUreP-3) or the previously valid laws (ZUreP-2 or ZUreP-1) to calculate interest rates for the period after the new law took effect. The court determined that the conditions for admitting the review are met because the second-instance court's decision deviates from established Supreme Court practice regarding the temporal application of material law in such proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZPP 367.a odst. 1; Review is permitted when a lower court decision deviates from Supreme Court practice or when Supreme Court practice is not uniform, specifically regarding the mandatory application of newly enacted material law versus prior valid law in compensation interest calculations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pri odločanju o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti v postopku določitve odškodnine zaradi razlastitve, začetem po uveljavitvi Zakona o urejanju prostora - 3 (v nadaljevanju ZUreP‑3), sodišče dolžno uporabiti ZUreP‑3 kot veljavno materialnopravno podlago, zlasti glede določbe osmega odstavka 109. člena, ki določa omejitev višine nadomestila za čas med dejansko in pravno razlastitvijo, ali pa je dopustna uporaba prej veljavnih zakonov (ZUreP‑2 ali ZUreP‑1), čeprav so ti prenehali veljati že pred začetkom postopka?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pri odločanju o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti v postopku določitve odškodnine zaradi razlastitve, začetem po uveljavitvi ZUreP‑3, sodišče dolžno uporabiti ZUreP‑3 kot veljavno materialnopravno podlago, zlasti glede določbe osmega odstavka 109. člena, ki določa omejitev višine nadomestila za čas med dejansko in pravno razlastitvijo, ali pa je dopustna uporaba prej veljavnih zakonov (ZUreP‑2 ali ZUreP‑1), čeprav so ti prenehali veljati že pred začetkom postopka?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom odmerilo odškodnino za razlaščeni nepremičnini (ID znak: parcela ... in parcela ...), ki sta bili predlagateljici razlaščeni na podlagi odločbe Upravne enote Maribor z dne 26. 4. 2022, v znesku 4.878,72 EUR, ter nasprotni udeleženki naložilo, da jo predlagateljici plača v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 4.878,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji zahtevek predlagateljice je zavrnilo in odločilo, da povrne nasprotna udeleženka predlagateljici v celoti njene stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi predlagateljice delno ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici za razlaščeni nepremičnini (ID znak: parcela ... in parcela ...) plačati odškodnino v znesku 4.878,72 EUR in zamudne obresti od 4.878,72 EUR od 4. 1. 2010 do 31. 5. 2022, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji zahtevek (glede zakonskih zamudnih obresti od 1. 6. 2022 do 17. 12. 2024) je zavrnilo. V preostalem je pritožbo predlagateljice in v celoti pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo. Odločilo je, da udeleženki postopka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Zoper navedeni sklep sodišča druge stopnje vlaga nasprotna udeleženka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnem vprašanju: Ali je pri odločanju o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti v postopku določitve odškodnine zaradi razlastitve, začetem po uveljavitvi ZUreP‑3, sodišče dolžno uporabiti ZUreP‑3 kot veljavno materialnopravno podlago, zlasti glede določbe osmega odstavka 109. člena, ki določa omejitev višine nadomestila za čas med dejansko in pravno razlastitvijo, ali pa je dopustna uporaba prej veljavnih zakonov (ZUreP‑2 ali ZUreP‑1), čeprav so ti prenehali veljati že pred začetkom postopka?
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so v obravnavani zadevi pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa.
7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).