Supreme Court dismisses review application as no significant legal issue exists for uniform law application.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V obravnavni zadevi je tožnik vložil tožbo, ker meni, da je prva toženka kot njegova pooblaščenka storila strokovno napako v postopku, v katerem ga je zastopala. Kot odvetnica je imela prek Odvetniške zbornice Slovenije zavarovano poklicno odgovornost na podlagi zavarovalne police, sklenjene z drugo toženko, zato je za plačilo odškodnine odgovorna tudi ona. Tožnik je vložil odškodninski zahtevek na zavarovalnico, vendar ga je ta zavrnila oziroma odklonila. Pred tem ga je zavrnila tudi prva toženka z dopisom s 7. 2. 2019.

2. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi za znesek 900 EUR s pripadki (I. točka izreka) in razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženk zahteval solidarno plačilo odškodnine 87.899,51 EUR in plačilo mesečne rente 432,90 EUR za obdobje od 1. 4. 2021 dalje, oboje z zakonskimi zamudnimi obresti (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik toženkama dolžan povrniti pravdne stroške (III. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. V zvezi s sodbo višjega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali sta sodišči druge in prve stopnje storili absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP in tako onemogočili preizkus sodbe s tem, ko je sodišče prve stopnje dokazne listine v povzetku dokaznega sklepa opredelilo samo s črkovno in številčno označbo prilog, sodišče druge stopnje pa je takšno odločitev potrdilo? 2. Ali sta sodišči prve in druge stopnje storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP, ker nista pravilno uporabili določbo 236.a člena ZPP in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe? 3. Ali sta sodišči prve in druge stopnje storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, ker je sodišče prve stopnje pri presojanju odškodninske odgovornosti za strokovno napako iz izvorne pravde in vezanosti na ugotovljeno dejansko stanje, nepravilno zavrnilo dokazne predloge z zaslišanjem prič in izvedencev, ki bi lahko izpovedovale o dejanskem stanju iz izvorne pravde? 4. Ali sta sodišči prve in druge stopnje pri presojanju odškodninske odgovornosti upravljalca bazena zmotno uporabili materialno pravo, ker nista pravilno upoštevali določil Pravilnika o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Ur. l. RS, št. 84/2007)? 5. Ali sta sodišči prve in druge stopnje pri presojanju odškodninske odgovornosti zmotno uporabili materialno pravo o teoriji adekvatne vzročnosti? 6. Ali je sodišče prve in druge stopnje pri presojanju zahtevka za plačilo zavarovalnine storilo bistveno kršitev določb iz 8. in 14. točke 1. odst. 339. člena ZPP, ko tožnika ni zaslišalo o odločilnem dejstvu, sodišče druge stopnje pa je takšno sodbo potrdilo?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a Zakon o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).