Supreme Court denies review request regarding joint custody despite high parental conflict findings. The court found no legal basis for the lower court's decision to establish joint custody. The Supreme Court ruled that the lower court did not violate the child's best interests principle. The request for review was rejected as it did not meet the statutory criteria for admissibility. The decision emphasizes the need for uniform application of family law principles. The court determined that the lower court's assessment of parental conflict was within its discretion. The outcome reinforces the standard for granting review in family law cases. The ruling clarifies the threshold for challenging custody arrangements at the appellate level.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for review of a custody decision. The lower court had established joint custody despite clinical findings of high parental conflict, which the applicant argued violated the child's best interests. The Supreme Court determined that the request failed to meet the strict statutory criteria for admissibility under the Code of Civil Procedure. Consequently, the court declined to intervene, upholding the lower court's discretion in assessing the specific circumstances of the case.
Legislator headnote
AI generated367.a(1) ZPP; 367.c(2) ZPP: A review request is admissible only if it addresses a legal issue of significant importance for legal certainty, uniform application of law, or legal development, and the lower court's decision must deviate from Supreme Court practice or address a gap in established precedent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je otroka udeležencev postopka zaupalo v varstvo in vzgojo materi (I. točka izreka), jima določilo stalno prebivališče (II. točka izreka) in preživnino (III. točka izreka). V IV. do VI. točki izreka je uredilo stike otrok z očetom. V preostalem delu je zavrnilo predlog predlagateljice za višjo preživnino in drugačno ureditev stikov (VI. točka izreka), zavrnilo je tudi predlog nasprotnega udeleženca za zaupanje mladoletnih otrok (VII. točka izreka). Nadalje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi (VIII. točka izreka) ter predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, vložen 15. 5. 2024 (IX. točka izreka). Sklenilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (X. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je otroka zaupalo v skupno varstvo in vzgojo materi in očetu ter zaradi skupnega starševstva spremenilo stike in preživnino. V preostalem delu je pritožbo nasprotnega udeleženca in v celoti pritožbo predlagateljice, zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje in odločilo o pritožbenih stroških.
3. Predlagateljica predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja:
"Ali je Višje sodišče v Ljubljani kršilo materialno pravo s tem, ko je kljub temu, da je izvedenka klinične psihologije ugotovila, da med staršema obstaja visoka stopnja konflikta, spremenilo prvostopenjski sklep in kot obliko varstva in vzgoje določilo skupno starševstvo; s čimer je bilo kršeno načelo otrokove koristi (7. člen Družinskega zakonika); oziroma ali obstoj visoke stopnje konfliktnosti med staršema izključuje možnost skupnega starševstva?"
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Odločilo je v uvodoma navedeni sestavi senata. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).