Appeal allowed; court held misnamed application for annulment of enforceability certificate must be treated substantively.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance decision, ordering the case to be remanded for a new proceeding. The deceased's heir filed a document titled a 'request for reinstatement of proceedings' but substantively demanded the annulment of certificates of enforceability issued to a deceased party. The court ruled that the incorrect title of the application does not harm the legal process, as the substantive request for annulment must be evaluated regardless of its misnomer. Consequently, the lower court was required to reassess the application as a request for annulment rather than reinstatement.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, 42. odstavek 4.; Zakon o pravdnem postopku, 365. člen: The incorrect title of a legal application does not prejudice the process; the court must evaluate the request based on its substantive content, treating a misnamed application for annulment as such regardless of its labeled title.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
V teoriji in v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, temveč predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči - povedano drugače, napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati (falsa nominatio non nocet).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo postopka z dne 7. 1. 2025.
2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dedič A. A., ki poleg navedb o nepravilnosti izpodbijanega sklepa podaja več drugih predlogov in pobud. Primarno zahteva razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe na podlagi pripoznave z dne 9. 12. 2021 in dopolnilnega sklepa o stroških z dne 17. 2. 2022. Ob tem navaja, da je tak predlog implicitno podal tudi že v prejšnji vlogi.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi 9. 12. 2021 izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Z dnem 15. 1. 2022 je po ugotovitvi, da je bila sodba toženki vročena s fikcijo 6. 1. 2022, potrdilo pravnomočnost in izvršljivost sodbe. Dne 17. 2. 2022 je sodišče na tožnikov predlog izdalo še dopolnilni sklep o stroških, katerega pravnomočnost in izvršljivost je potrdilo z dnem 19. 3. 2022 (na podlagi ugotovitve, da je bil toženki s fikcijo vročen 10. 3. 2022).
5. Dne 7. 1. 2025 je toženkin dedič A. A. vložil laično vlogo, naslovljeno kot predlog za obnovo postopka. V njej je navedel in izkazoval, da je toženka že 16. 8. 2021 umrla, kar pomeni, da je bila v trenutku izdaje sodbe in sklepa že več mesecev pokojna. Uveljavljal je, da ni znano, kako in kdaj sta bila sodba in sklep vročena mrtvi stranki, prav tako sta na neznan način pridobila klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti. Dediči toženke so bili s sodbo seznanjeni v izvršilnem postopku I 2913/2024, ko jo je tožnik uporabil kot izvršilni naslov zoper dediče. Ker je bila toženka v času izdaje sodbe in sklepa že pokojna, pooblaščenca pa ni imela, sta sodba in sklep po mnenju dediča dejansko neobstoječi in nezakoniti uradni listini z videzom zakonitosti in klavzulo pravnomočnosti, ki ju je treba razveljaviti oziroma spraviti iz pravnega sveta, v interesu pravne države in zakonitosti.
6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka zavrglo, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je odločitev napačna.
7. Kljub temu, da je navedena vloga res naslovljena kot predlog za obnovo postopka, iz njene vsebine izhaja, da dedič pravzaprav zahteva razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti izdanih odločb na podlagi drugega odstavka 42. člena ZIZ 1 zaradi nepravilne vročitve takrat že pokojni toženki (osnovna predpostavka za izdajo tega potrdila je prav pravilna vročitev odločbe stranki). V zvezi s tem pa je v teoriji in v sodni praksi uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, temveč predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči - povedano drugače, napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati ( falsa nominatio non nocet ). 2
8. Sodišče prve stopnje je torej dedičevo vlogo napačno obravnavalo kot predlog za obnovo postopka, saj bi jo po njeni vsebini moralo presojati kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe in sklepa, kot smiselno opozarja tudi pritožba.
9. Pritožbeno sodišče je ob pojasnjenem utemeljeni pritožbi dediča ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP 3 ). Ob ponovnem odločanju bo moralo sodišče dedičevo vlogo z dne 7. 1. 2025 vsebinsko obravnavati kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe na podlagi pripoznave z dne 9. 12. 2021 in dopolnilnega sklepa z dne 17. 2. 2022 in glede na izid te presoje v nadaljevanju ustrezno postopati.
1 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami.
2 Prim. N. Betetto v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 117; enako Triva, Belajec, Dika, Građansko parnično procesno pravo, 6. izdaja, Narodne novine, Zagreb, 1986, stran 160. Tako tudi VSL Sklep I Ip 1086/2023 z dne 10. 10. 2023, VSL Sklep IV Cp 887/2023 z dne 18. 5. 2023, VSL Sodba II Cp 1609/2022 z dne 26. 10. 2022, VSL Sklep II Cpg 72/2021 z dne 19. 3. 2021, VDSS Sklep Pdp 190/2016 z dne 14. 4. 2016.
3 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.