Appeal granted; appeal against property division referral dismissed due to lack of clarity in the order.

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se glede napotitve nasprotnega udeleženca na pravdo razveljavi ter se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sklep o napotitvi na pravdo je pomemben za presojo v primeru, v kolikor na pravdo napoteni udeleženec tožbe ne vloži. Zato mora iz izreka napotitvenega sklepa jasno izhajati, glede katerega predmeta delitve je udeleženec na pravdo napoten, ali je upošteval sklep o napotitvi in ali je vložil tožbo glede spornega vprašanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek delitve skupnega premoženja in udeleženca napotilo na pravdo. Pod II. točko izreka je nasprotnega udeleženca napotilo, da v roku 30 dni vloži tožbo na ugotovitev, da denarna sredstva na transakcijskih računih nasprotnega udeleženca ter oprema in premičnine v stanovanjski stavbi A. 170, A., ne predstavljajo skupnega premoženja udeležencev (oziroma so njegovo posebno premoženje).

2. Sklep v delu, ki se nanaša na napotitev nasprotnega udeleženca na pravdo, s pravočasno pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP 1 . Predlaga spremembo z napotitvijo predlagateljice na pravdo, podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v izpodbijanem obsegu v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 155. členu ZNP-1 sodišče odloči o delitvi skupnega premoženja, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Kadar pa je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po 9. členu ZNP-1. V prvem odstavku 9. člena ZNP-1 je določeno, da če sodišče prekine postopek, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, napoti praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, da v določenem roku sproži pravdo ali upravni postopek, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja; v drugem odstavku navedenega člena pa je določeno, da če udeleženec, ki ga je sodišče napotilo na pravdo ali upravni postopek, ne sproži pravde ali upravnega postopka v določenem roku, sodišče samo odloči o predhodnem vprašanju oziroma odloči ne glede na zahtevke, glede katerih je udeleženca napotilo na pravdo ali upravni postopek.

6. Sklep o napotitvi na pravdo je torej izhajajoč iz gornje zakonske ureditve pomemben za presojo v primeru, v kolikor na pravdo napoteni udeleženec tožbe ne vloži. Zato mora iz izreka napotitvenega sklepa jasno izhajati, glede katerega predmeta delitve je udeleženec na pravdo napoten, ali je upošteval sklep o napotitvi in ali je vložil tožbo glede spornega vprašanja.

7. Napotitev izpodbijanega sklepa zahtevane jasnosti ne izpolnjuje. Glede denarnih sredstev namreč ni opredeljeno, za katera denarna sredstva nasprotnega udeleženca gre, na katerih transakcijskih računih, v kakšni višini in v katerem časovnem trenutku. 2 Oprema in premičnine pa sploh niso niti konkretizirane, še manj pa določene tako, da bi bila nedvomno možna njihova ločitev od drugih istovrstnih stvari. 3 Izrek sklepa je zato tako nejasen, da nasprotnemu udeležencu ne omogoča pritožbe, pritožbenemu sodišču pa ne kontrole. Ker je tako podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje, v delu, ki se nanaša na napotitev nasprotnega udeleženca na pravdo, razveljaviti in zadevo v tem razveljavljenem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen in 354. člen ZPP).

8. Kakšni posebni napotki za nov postopek niso potrebni, saj že iz gornje obrazložitve izhaja, da lahko do spora o predmetu delitve pride šele, če je predmet delitve jasno določen. Naj pa ne ostane spregledano še, da je pri napotitvi na pravdo zaradi spora o predmetu delitve upoštevno predvsem to, kateri izmed udeležencev ima večji interes za ugotovitev, da določen predmet sodi v skupno premoženje.

9. O stroških, ki so predlagateljici nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo zaradi razveljavitve odločeno s končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26(99 in nasl., ki se v tem nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), Uradni list RS, št. 16/19.

2 Prim. sklep Višjega sodišča v Celju I Cp 378/2023.

3 Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1854/2022.