Appeal dismissed; former director liable for advance payment due to late insolvency filing under ZFPPIPP.

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Za presojo pritožničine odgovornosti ni pravno relevantno ponavljanje očitkov na račun B. B., kasnejšega direktorja stečajnega dolžnika. Z navedbami, da se je finančno stanje stečajnega dolžnika močno poslabšalo po njenem odstopu z mesta direktorice, se svoje odgovornosti ne more razbremeniti. Za njeno odgovornost zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da kot nekdanja direktorica stečajnega dolžnika ni najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložila predloga za začetek stečajnega postopka, s čemer je kršila svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP. Ta kršitev je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje stečajnega dolžnika ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Pred nastopom insolventnosti namreč dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (v nasprotnem primeru gre za dolgoročno plačilno nesposobnost in s tem insolventnost). Pritožnica pa ni ne trdila ne dokazovala, da bi se premoženje stečajnega dolžnika zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini, da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagala začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem St .../2023 z dne 23. 1. 2025 (I. točka izreka), ugovoru B. B. zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem St .../2023 z dne 23. 1. 2025 pa ugodilo in navedeni sklep spremenilo tako, da je A. A. kot nekdanja zakonita zastopnica stečajnega dolžnika dolžna v roku 15 dni od prejema sklepa plačati predujem za začetne stroške stečajnega postopka v višini 1.416,11 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila nekdanja zakonita zastopnica A. A., sama in po pooblaščencu. V pritožbah uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predujem za začetne stroške stečajnega postopka naloži v plačilo B. B., njo pa plačila oprosti.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 1. 2025 nekdanjima direktorjema stečajnega dolžnika A. A. in B. B. naložilo plačilo predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 1.416,11 EUR. Zoper sklep sta vložila vsak svoj ugovor. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor A. A. zavrnilo, ker je presodilo, da se odgovornosti za plačilo predujma ni uspela razbremeniti, ker kljub insolventnosti stečajnega dolžnika ni postopala v skladu s prvim odstavkom 38. člena ZFPPIPP. Ugovoru B. B. pa je ugodilo, ker je izkazal, da je bil stečajni dolžnik insolventen, še preden je postal njegov direktor.

5. Če v primeru iz drugega in sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Upoštevajoč, da se je stečajni postopek nad dolžnikom začel 1. 12. 2023, je za presojo odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila pritožnica direktorica stečajnega dolžnika od 10. 6. 2020 do 18. 10. 2022. Te ugotovitve pritožnica ne izpodbija.

6. Ne drži očitek pritožnice, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo njeno vlogo, ki jo je imela po 18. 10. 2022 kot prokuristka stečajnega dolžnika. Izpodbijani sklep namreč ne temelji na domnevi, da bi kot prokuristka lahko vplivala na to, da bi premoženje stečajnega dolžnika zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Plačilo predujma ji je sodišče prve stopnje naložilo zato, ker je funkcijo direktorice (in ne prokuristke) opravljala v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka, dolžnik pa je že v času njenega vodenja postal insolventen. Zato za presojo utemeljenosti pritožbe ni pravno relevantno ponavljanje ugovornih navedb o pooblastilih, ki jih je imela kot prokuristka.

7. Posamezni član poslovodstva se v skladu z devetim odstavkom 233. člena ZFPPIPP lahko razbremeni odgovornosti, če trdi in dokaže, da na nastanek položaja (nezmožnost iz premoženja družbe pokriti začetne stroške stečajnega postopka) v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, ni mogel vplivati. Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na bivšemu članu poslovodstva. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ugovor, da je insolventnost nastopila šele po 18. 10. 2022, ko je direktor postal B. B., ni bil niti konkretiziran niti z ničemer dokazno podprt. Pravilna je tudi ugotovitev, da je takšen ugovor v nasprotju z listinami, ki jih je pritožnica predložila, ko je predlagala začetek stečajnega postopka, saj iz letnega poročila za leto 2021 izhaja, da je imel stečajni dolžnik že v letu 2020 negativni kapital in izgubo, ki sta se v letu 2021 še povečala. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je imel stečajni dolžnik v letu 2021 negativni kapital v višini -44.429,31 EUR in je posloval z izgubo (čista izguba obračunskega obdobja je v letu 2021 znašala -31.120,58 EUR), kar upoštevaje osnovni kapital v višini 7.500 EUR in odsotnost prenesenega dobička oziroma rezerv kaže na njegovo insolventnost (2. alineja tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP) že v obdobju, ko je bila njegova direktorica pritožnica. Zato pritožnica ne more uspeti z vztrajanjem pri ugovoru, da je dolžnikova insolventnost nastopila šele po njenem odstopu z mesta direktorice. Takšen pritožbeni očitek namreč prezre vse tiste razloge, ki jih je za svojo odločitev v izpodbijanem sklepu navedlo sodišče prve stopnje. Zgolj z izraženim mnenjem, da je bilo v obdobju globalne koronske krize za vsa podjetja, še posebej nova, normalno, da so prvi dve leti poslovala z izgubo, pa pritožnica tudi ne more uspešno izpodbiti obstoja insolventnosti, ki temelji na zakonski domnevi o dolgoročni plačilni nesposobnosti dolžnika že v času njenega vodenja.

8. Za presojo pritožničine odgovornosti tudi ni pravno relevantno ponavljanje očitkov na račun B. B., kasnejšega direktorja stečajnega dolžnika. Z navedbami, da se je finančno stanje stečajnega dolžnika močno poslabšalo po njenem odstopu z mesta direktorice, se svoje odgovornosti ne more razbremeniti. Za njeno odgovornost zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da kot nekdanja direktorica stečajnega dolžnika ni najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložila predloga za začetek stečajnega postopka, s čemer je kršila svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP. Ta kršitev je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje stečajnega dolžnika ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Pred nastopom insolventnosti namreč dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (v nasprotnem primeru gre za dolgoročno plačilno nesposobnost in s tem insolventnost). Pritožnica pa ni ne trdila ne dokazovala, da bi se premoženje stečajnega dolžnika zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini, da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagala začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

9. Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. O tem sta si pravna teorija in sodna praksa enotni. 1 Zato je sodišče prve stopnje pritožnici pravilno pojasnilo, da težke osebne in finančne okoliščine niso pravno relevantni razlogi, saj ne predstavljajo okoliščin takšne narave, ki bi jo lahko razbremenile plačila začetnih stroškov stečajnega postopka v smislu devetega do enajstega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Posledično enako velja za pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati navedbe in dokazila iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pritožnico oprostiti plačila predujma, ker tega finančnega bremena ne zmore.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 N. Plavšak, E-paket INS, ZFPPIPP s komentarjem, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 233. člena ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex; VSL sklepi Cst 251/2024 z dne 23. 10. 2024, Cst 305/2024 z dne 9. 1. 2025, Cst 10/2025 z dne 16. 1. 2025.