Appeal partially allowed; court voids judgment point III due to lack of legal interest in joint ownership case.

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki III izreka razveljavi ter se tožba v tem delu zavrže.

II. V presežku se pritožba zavrne in se potrdi (v točkah I, II in IV) sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega zahtevka.

[JEDRO]

Skupna lastnina nastane v primerih, predvidenih v zakonu, in eden od zakonov, ki predvideva nastanek skupne lastnine, je tudi Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ). V obravnavani zadevi, kot je bilo ugotovljeno, so izpolnjene okoliščine za nastanek skupne lastnine in v takem primeru se vknjižba opravi na podlagi izdane pravnomočne ugotovitvene sodne odločbe (3. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v skupno premoženje tožnika in toženke spada tudi nepremičnina del stavbe ...-723-6 (točka I), razsodilo, da znaša delež tožnika na nepremičnini pod točko I 100 % (1/1), naložilo toženi stranki, da je dolžna izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na ime tožnika pri njenem solastniškem deležu 1/2 na nepremičnini ...-723-6 (točka III) ter odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 2.269,57 EUR (točka IV).

2. Zoper citirano sodbo vlaga pritožbo toženka. V njej navaja, da ji nikoli ni bila vročena tožba niti toženka s tožbo ni bila seznanjena. Že od 11. 9. 2023 je neprekinjeno pri svojem partnerju A.A. v Švici, kar s priloženimi izjavami potrjujeta njen partner in njegov sodelavec. Dne 26. 11. 2023 jo je možev sin B.B. obvestil, da je na njegovem naslovu v Murski Soboti na tleh pri poštnem nabiralniku našel poštno kuverto z zamudno sodbo ter ji jo preko elektronske pošte posredoval. Toženka se je 26. 11. 2023 seznanila s to zamudno sodbo. Pred tem ni vedela, da je stranka v postopku. Do danes 5. 12. 2023 ni prejela niti se seznanila z relevantno tožbo. Dejstvo je, da toženki tožba ni bila nikoli vročena in zato nanjo ni mogla odgovoriti. Kot dokaz prilaga obvestilo B.B., poziv na okrožno sodišče, urgenco na okrožno sodišče ter izjavi.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe ter se zavzema za potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je v pritožbenem preizkusu, ki ga je opravilo po uradni dolžnosti (določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da pravni interes za tožbeni zahtevek, kot ga tožnik uveljavlja pod točko III, ni podan, kar bo obrazloženo v nadaljevanju. Niso pa utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, z očitki, da tožniku tožba ni bila pravilno vročena.

6. Toženka zanika prejem tožbe, vendar vročilnica v spisu, pritrjena na hrbtni strani listne številke 9 izkazuje, da ji je bila tožba, s pozivom na vložitev odgovora nanjo, osebno vročena 14. 9. 2023. Podpis na vročilnici torej potrjuje osebno vročitev. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Golo zanikanje prejema pošiljke, brez ustrezne obrazložitve in primernih dokazov 1 , s katerimi bi dokazovala nepristnost podpisa na vročilnici, pa ne zadostuje za izpodbitje zakonske domneve. Iz vročilnice torej izhaja, da je bila vročitev opravljena osebno, in da je toženka vročilnico sama podpisala. Na toženki je bilo dokazno breme, morala bi zatrjevati in dokazovati, kdo bi naj pisanje prevzel oziroma kdo je podpisal vročilnico. Toženka ni ovrgla dejstev, ki izhajajo iz vročilnice, saj niti ne zatrjuje, da podpis na vročilnici ni njen, v zvezi s tem pa ni predlagala nobenega dokaza (na primer izvedenca grafološke stroke).

7. V okviru uradnega pritožbenega preizkusa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predmet tožbenega zahtevka nepremičnina za katero je sodišče ugotovilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank. Gre za skupno lastnino opredeljeno v 72. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Skupna lastnina nastane v primerih, predvidenih v zakonu, in eden od zakonov, ki predvideva nastanek skupne lastnine, je tudi Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ). V obravnavani zadevi, kot je bilo ugotovljeno, so izpolnjene okoliščine za nastanek skupne lastnine in v takem primeru se vknjižba opravi na podlagi izdane pravnomočne ugotovitvene sodne odločbe (3. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Gre torej za primer odločbe, s katero je ugotovljen obstoj pravice, in na osnovi te odločbe bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vknjižbo pravice. Glede na to pravni interes tožnika za predlagano v točki III izreka ni podan. Zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP) delno ugodilo pritožbi toženke in izpodbijano sodbo v točki III razveljavilo ter v tem delu tožbo zavrglo (351., 354. člen ZPP) 2 .

8. V okviru nadaljnjega uradnega pritožbenega preizkusa sodišče druge stopnje kršitev ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so bile za izdajo zamudne sodbe izpolnjene vse predpostavke iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Tožba je bila pravilno vročena toženki v odgovor, ta pa nanjo ni odgovorila (točka 3 obrazložitve). O utemeljenosti tožbenega zahtevka na ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spada tudi nepremičnina del stavbe ...-723-6, ki predstavlja stanovanje, ter da je delež tožnika na tej nepremičnini 100 %, je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi predpostavke, da so tožnikove navedbe, na katerih temelji tožbeni zahtevek, resnične (točka 5 obrazložitve). Nadalje je sodišče v točki 10 obrazložitve ugotovilo, da zatrjevana dejstva niso v nasprotju z listinami, ki jih je tožbi priložil tožnik, ter da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz tožbenih navedb, da je torej tožba sklepčna.

9. S sklicevanjem na določbe 67., 71., 74. in 75. člena DZ je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da imajo tožbene trditve po materialnem pravu pravno posledico, ki jo tožnik uveljavlja s tožbenim zahtevkom pod točko I in II.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zoper točko I, II in IV zavrnilo in v tem delu potrdilo zamudno sodbo (določba 353. člena ZPP).

11. Ker odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k rešitvi pritožbe nosi tožnik sam svoje pritožbene stroške (točka 155. in 165. člena ZPP).

1 V pritožbi zgolj navaja, da je bila vse od 11.9.2023 odsotna v tujini, pri svojem partnerju v Švici, kar naj bi potrjevali priloženi izjavi partnerja ter njegovega sodelavca ter, da je poštno kuverto z zamudno sodbo, na njenem naslovu na tleh pri poštnem nabiralniku, našel možev sin 26.11.2023..

2 VSMB sodba I Cp 819/2022, z dne 13. 2. 2023.