Appeal partially allowed; Slovenian court lacks jurisdiction over child custody matters due to Austrian habitual residence.

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da pravilno glasi:

"Za odločitev o predlogu predlagateljice z dne 5.3.2025 ter v zvezi z dopolnitvijo predloga z dne 24.3.2025, ni pristojno sodišče Republike Slovenije, zato se predlog zavrže."

[JEDRO]

Pritožbene navedbe pa niso utemeljene, ker je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je kraj običajnega prebivališča otrok v Republiki Avstriji, zaradi česar sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno za odločanje v obravnavani zadevi starševske odgovornosti (prvi odstavek 7. člena Uredbe Sveta (EU) 2029/1111 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemom otrok - prenovitev).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje o predlogu z dne 5. 3. 2025 z dopolnitvijo z dne 24. 3. 2025, in ga je zavrglo.

2. V pravočasni pritožbi predlagateljica navaja, da v Avstriji postopek proti nasprotnemu udeležencu zaradi plačevanja preživnine ni bil uspešen, ker ta v Avstriji nima zaposlitve niti premoženja. O dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo predlagateljici, je že bilo odločeno s sporazumom med Uradom za mladino in družino mesta Graz, ki ga je priložila predlogu. Pojasnjuje, da se je znašla v začaranem krogu, ker ji v izvršilnem postopku v Sloveniji ni bil priznan status stranke, v Avstriji pa je tudi bil postopek neuspešen, zato predlaga, da sodišče odloči le o preživnini, za sporazum, ki ga je priložila pa izvede postopek priznanja. Predlaga tudi, da se Sodišču Evropske Unije postavi vprašanje, ali je priložen sporazum zavezujoč tudi za sodišče v Sloveniji. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Uradni preizkus je pokazal, da je sodišče zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 18. člena ZPP ter posledično napačno oblikovalo izrek odločitve.

5. Potem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da za odločanje o predlogu predlagateljice ni pristojno (določba 18. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1), mora v izreku zapisati, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje.

6. Pritožbene navedbe pa niso utemeljene, ker je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je kraj običajnega prebivališča otrok v Republiki Avstriji, zaradi česar sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno za odločanje v obravnavani zadevi starševske odgovornosti (prvi odstavek 7. člena Uredbe Sveta (EU) 2029/1111 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemom otrok - prenovitev). Tej navezni okoliščini predlagateljica v pritožbi niti ne nasprotuje, ampak si le prizadeva za plačilo preživnine za otroke, ki je ni mogla uspešno izterjati v Avstriji zaradi neobstoja izvršilnih sredstev oziroma predmetov, v Sloveniji pa zaradi tega, ker ji ni bil priznan položaj upnice. Odločitve o vzgoji in varstvu otrok v pritožbi ne zahteva, ker meni, da je bilo o tem že odločeno s predloženim sporazumom.

7. Od odločitve, pri kom bo otrok v vzgoji in varstvu, je odvisno, s kom bo treba urediti otrokove stike ter kdo bo preživninski zavezanec. Ti trije vsebinski sklopi starševske skrbi so nerazdelno povezani. 1 Zato je sodišče prve stopnje pravilno zahtevalo dopolnitev predloga glede preživnine s predložitvijo že sprejete odločitve o preostalih navedenih sklopih starševske skrbi ali s postavitvijo predloga o vseh teh sklopih. Iz dopolnitve predloga z dne 24. 3. 2025 izhaja, da sta priložena sporazuma skrbstvenega organa v Grazu (Sporazuma o preživljanju z dne 8. 5. 2018 - priloga A2) neformalnega značaja in nimata pomena izvršilnega naslova, postavljen pa je tudi predlog glede vzgoje in varstva.

8. Prizadevanja predlagateljice sedaj v pritožbi, da odločitve o vzgoji in varstvu ne želi, čeprav je v dopolnitvi predloga sama postavila tak predlog, so v očitnem nasprotju s podanimi vlogami. Tudi vse druge navedbe (glede postavitve vprašanja Sodišču EU in priznanja priloženega sporazuma), ki nasprotujejo pred sodiščem podanemu predlogu in podanim vlogam, presegajo sprejeto odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga, ki jo v pritožbenem postopku sodišče druge stopnje preizkuša.

9. Ker procesna predpostavka pristojnosti slovenskega sodišča ni podana, je predlog sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (tretji odstavek 18. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v okviru uradnega pritožbenega preizkusa delno spremenilo odločitev, sicer pa neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 VSRS Sklep II Ips 47/2024.