Appeal dismissed; court upholds default judgment against defendant who failed to collect court documents from mailbox.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Institut fikcije vročitve je v slovenskem pravnem redu uveljavljen z namenom zagotavljanja učinkovitosti sodnih postopkov in varstva pravice do sojenja v razumnem roku. Njegov namen ni, da bi se stranko prikrajšalo za pravico do izjave, temveč v preprečitvi zavlačevanja postopkov zaradi neprevzemanja sodnih pisanj.

Institut fikcije vročitve zasleduje legitimen cilj: ravnotežje med pravico posameznika do izjave in interesom učinkovitega sodnega varstva. Ključno je, da zakon predvideva varovalke (dokazovanje nepravilne vročitve, vrnitev v prejšnje stanje), ki preprečujejo kršitve pravice do enakega varstva pravic.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik zahteva plačilo 8.964,31 EUR, kar predstavlja odpravo poškodbe na njegovem osebnem vozilu znamke BMV 530e. V tožbeni naraciji zatrjuje, da je poškodbe povzročil toženec. Ta na tožbo ni odgovoril, zato je Okrajno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) izdalo zamudno. Toženca je zavezalo k plačilu 8.964,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2022 dalje do plačila (I. točka izreka). Obenem mu je naložilo, da tožniku povrne 673,66 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Toženec odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožencu pa naloži povračilo stroškov postopka. Priglaša tudi povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožnik oporeka t. i. fikciji vročitve, ki postavlja v ospredje delovanje in integriteto sodnega sistema. Tak pristop pa je zgrešen. Laiki instituta ne morejo razumeti. Besedilo iz 141. člena ZPP in opozorilo na listu, puščenem v poštnem nabiralniku, nista preprosto razumsko spoznavna. Bistveno bolj logično je, da tečejo roki od dejanske vročitve. Od posameznika je razumneje pričakovati, da bo odgovor na tožbo podal od trenutka, ko jo je prejel; ne pa od trenutka, ko je predpis določil, da se listek v nabiralniku šteje za obvestilo in da od tega obvestila teče zakonski rok. Sodišče bi se moralo ukvarjati z vprašanjem, kdaj je bila pošiljka dejansko vročena. Razumljivo je, da se rok šteje od datuma prejema pošiljke. Šele takrat se oseba seznani z njeno vsebino in opozorili. Ko prejme pošiljko, vidi, za kaj se gre, prebere pravni pouk in se po njem ravna.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik oporeka institutu t. i. fikcije vročitve, ki jo ureja določba 142. člena ZPP. Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je naslovnik v obvestilu opozorjen. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.

6. Zakonska ureditev je jasna, prav tako pa tudi opozorilo, zato pritožbeno sodišče ne sprejema pritožnikovih pomislekov o neustreznosti instituta. Institut fikcije vročitve je v slovenskem pravnem redu uveljavljen z namenom zagotavljanja učinkovitosti sodnih postopkov in varstva pravice do sojenja v razumnem roku. Njegov namen ni, da bi se stranko prikrajšalo za pravico do izjave, temveč v preprečitvi zavlačevanja postopkov zaradi neprevzemanja sodnih pisanj.

7. Tudi Ustavno sodišče RS je institut fikcije vročitve že presojalo in ga ob določenih omejitvah štelo za skladnega z ustavo, saj zasleduje legitimen cilj: ravnotežje med pravico posameznika do izjave in interesom učinkovitega sodnega varstva. Ključno je, da zakon predvideva varovalke (dokazovanje nepravilne vročitve, vrnitev v prejšnje stanje), ki preprečujejo kršitve pravice do enakega varstva pravic. 1

8. Obvestila na opozorilu so oblikovana tako, da povprečnemu naslovniku omogočajo razumevanje, kje in kdaj lahko prevzame pošiljko ter kakšne so posledice, če tega ne stori. Pravna teorija in sodna praksa izhajata iz predpostavke, da je naslovnik dolžan skrbeti za redno spremljanje svoje pošte in obvestil v nabiralniku.

9. Pritožbeno zavzemanje za štetje roka od dejanskega prevzema bi v praksi omogočalo zlorabe in onemogočalo pravočasno odločanje sodišč. Obstoječa rešitev, ki jo dopolnjujejo procesna jamstva za primere, ko naslovnik objektivno ni mogel prevzeti pisanja, so zato najustreznejši način uravnoteženja pravic obeh strank v postopku.

10. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo (353. člen ZPP).

11. Toženec s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP). Tožnikov odgovor na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imel z njim, nosi sam (1. odstavek 155. člena ZPP in 165. člen ZPP).

1 Primerjaj Up - 520/16 s 7. 6. 201 in Up - 921/14 z 12. 5. 2016.