Court dismisses appeal when client fails to itemize lawyer fees, ruling courts cannot guess missing costs.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision awarding 146.40 EUR in procedural costs to the opposing party's lawyer. The appellant argued that the court failed to explain why the awarded amount differed from the claimed 2% material costs under the Lawyer's Tariff. The court ruled that since the appellant only itemized specific fee points in their cost claim, the court was not obligated to investigate or speculate on unclaimed material expenses.
Legislator headnote
AI generatedZPP 163. odst. 2; ZNP-1 42. člen: A party must specifically itemize claimed costs in their request; the court is not obliged to investigate or speculate on unclaimed cost categories.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Sodišče ni dolžno raziskovati in ugibati, zakaj se zneskovni izračun priglašenih stroškov ne sklada s priglašenimi postavkami.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pooblaščencu nasprotne udeleženke priznalo 146,40 EUR stroškov postopka, od tega nagrado v znesku 120 EUR in 22 % DDV v znesku 26,40 EUR.
2. Zoper sklep se pritožuje pooblaščenec nasprotne udeleženke in med drugim navaja, da tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife določa odvetnikovo pravico do povračila materialnih stroškov v višini 2 %, kar znaša 2,44 EUR. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj mu ni priznalo priglašenega zneska v celoti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Res je, kar navaja pritožnik, da je odvetnik upravičen do povrnitve 2 % t. i. materialnih stroškov. Vendar pa drugi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) določa, da mora stranka v zahtevi za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Pritožnik je v stroškovniku z dne 6. 12. 2024 priglasil zgolj strošek postopka po tarifni številki 25.3.a Odvetniške tarife, ne pa tudi materialnih stroškov. Jasno je priglasil količino odvetniških točk (200) in vrednost odvetniške točke (0,60 EUR), čemur je sodišče prve stopnje v celoti sledilo. Sodišče pa ni dolžno raziskovati in ugibati, zakaj se zneskovni izračun priglašenih stroškov ne sklada s priglašenimi postavkami. Očitno neresnična je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni priznalo priglašenega zneska v celoti, saj je v 4. točki obrazložitve navedlo, da je tisto, kar je odvetnik zahteval več, zavrnilo zaradi neskladja z določilom Odvetniške tarife.
5. Glede na povedano pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
6. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).