Appeal dismissed; late evidence from criminal case cannot restart labor dismissal proceedings under ZPP.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Glede predlaganih dokazov - prepisov zvočnih posnetkov oziroma zapisnikov zaslišanja prič v kazenskem postopku, ki je tekel zoper sodelavca, ki je bil pri spornem dogodku prav tako udeležen, ne gre za nove dokaze skladno z 10. točko prvega odstavka 394. člena ZPP, saj ti niso obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka, ki se je pravnomočno zaključil 16. 1. 2020. Dokazi, ki so nastali kasneje (31. 8. 2022 in 15. 2. 2023), tako ne morejo biti pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za obnovo postopka z dne 22. 11. 2024 in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in dopustitev obnove postopka oziroma vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Nasprotuje stališču, da nasprotovanje enemu od so-razlogov, ki jih je sodišče subsumiralo pod izredni odpovedni razlog, ne bi mogel privesti do ugodnejše sodbe. Meni, da je sodišče hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja utemeljilo na medsebojnem prepletanju vseh ugotovljenih kršitev, zato bi izpodbitje enega od razlogov verjetno vplivalo na oceno zakonitosti izredne odpovedi kot celote.

Nasprotuje stališču, da predloženi zapisniki izpovedi prič ne dokazujejo, da se spornega dne alkohol ni nahajal v vozilu. Sklicuje se na izpoved priče A. A. (sedaj B. B.), da je bila prisotnost alkohola vselej zatrjevana v povezavi z njegovim uživanjem, čemur se je tožnik vseskozi upiral. Trdi, da bi z navedenimi dokazi lahko izpodbil dokazno oceno o prisotnosti alkohola v vozilu, vplivali bi na izpoved prič B. B. in C. C., ki sta tožnika obremenila. Meni, da bi s predloženimi zapisniki lahko izpodbil ugotovitev, da je bil spornega dne v vozilu alkohol in da ga je tožnik omogočil piti mladoletni osebi.

Šteje, da ti dokazi v smislu načela sorazmernosti spreminjajo oceno teže očitane kršitve, saj neposredno izpodbijajo dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izredno odpoved; ne gre za podvajanje že obravnavane vsebine. Sklicuje se na odločitve VS RS in VDSS glede sorazmernosti ukrepa izredne odpovedi kot najstrožje sankcije. Zavrača tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ne gre za obnovitveni razlog po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP; ne gre namreč za ponovni predlog zaslišanja prič (ki je bil zavrnjen), pač pa dokaz z zapisnikom zaslišanj prič iz drugega postopka.

Vztraja, da gre po vsebini za nove in odločilne dokaze, ki izkazujejo napačnost ključnih dejanskih ugotovitev v sodbi, pri čemer je nov dokaz tudi tisti, ki ga stranka brez svoje krivde v prvotnem postopku ni mogla predložiti. Uveljavlja procesno kršitev, saj se je sodišče prve stopnje opredeljevalo do dokaznega predloga, ne da bi ga pribavilo, kot je predlagal tožnik, ki listine od prekrškovnega organa kljub zaprosilu ni prejel. Navaja, da bi sklep o ustavitvi inšpekcijskega oziroma prekrškovnega postopka inšpektorata za delo, inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu, s katerim je bil postopek ustavljen, ker kršitve zakona niso bile ugotovljene, potrdil, da se spornega dne alkohol v vozilu ni nahajal.

V zvezi s pravočasnostjo predloga pove, da je bil z novimi dokazi seznanjen po pravnomočnosti sodbe, in sicer 23. 10. 2024 glede izjav prič, 17. 3. 2025 pa je pridobil sklep SDT. Nasprotuje tudi stališču, da na podlagi sklepa SDT z dne 11. 1. 2019, s katerim je bila zavržena kazenska ovadba zoper tožnika, ne bi bila izdana zanj ugodnejša odločba. Trdi, da mu je bil sklep vročen v kasnejšem ločenem postopku, zato ga v tem ni mogel predložiti, ima pa pomembno dokazno vrednost, saj iz njega izhaja, da njegovo ravnanje nima znakov kaznivega dejanja, kar bi vplivalo na presojo teže očitane kršitve, zato gre za nov dokaz po 394.

členu ZPP. Ker mu v postopku ni bila omogočena izvedba ključnih dokazov v njegovo korist, mu je kršena pravica do kontradiktornega postopka, enakopravne obravnave strank in učinkovitega sodnega varstva iz 22. člena ustave in 6. člena EKČP. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja, ter predlaga njeno zavrnitev, ker je neutemeljena. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti v pritožbi uveljavljanih kršitev določb ZPP, Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, saj je tožnik imel možnost sodelovati v postopku po predlogu za obnovo, sodišče prve stopnje pa ga je obravnavalo po vsebini. Navedene kršitve niso podane zaradi materialnopravno pravilne zavrnitve predloga za obnovo postopka.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje Pd 149/2018 z dne 5. 6. 2019 v povezavi z odločitvijo pritožbenega sodišča Pdp 612/2019 z dne 16. 1. 2020, na podlagi ugotovitve, da zapisniki in prepisi zvočnega posnetka obravnave iz kazenskega postopka Okrajnega sodišča v Kranju št. II K 2393, sklep SDT o zavrženju kazenske ovadbe z dne 11. 1. 2019 in sklep o ustavitvi prekrškovnega postopka, niso takega pomena, da bi bila za tožnika izdana ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. To stališče je pravilno, saj je bil v individualnem delovnem sporu s pravnomočno sodbo zavrnjen njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, reintegracijo in reparacijo na podlagi ugotovitve, da je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v noči z 10. 7. na 11. 7. 2018, ko je opravljal delo policista v patrulji skupaj z vodjo patrulje in s kandidatom za policista; toženka je namreč dokazala, da je tožnik dopustil mladoletni osebi, da je bila prisotna v službenem vozilu z namenom zabave in se je s tem policijsko vozilo, za katerega je bila zadolžena nočna patrulja, uporabljalo neupravičeno, da je v službenem času priskrbel in užival alkohol ter omogočil in dopustil uživanje alkohola navedeni mladoletnici, ki ji je dopustil tudi vožnjo službenega vozila. Tožnik z dokazi, na podlagi katerih kot novih dokazov predlaga obnovo postopka po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP, ne more doseči ugodnejše sodne odločbe oziroma ti ne bi pripeljali do drugačne odločitve sodišča (načelo kavzalnosti). Ker je bila zakonita izredna odpoved na podlagi 2. alineje (in ne 1. alineje) prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ni bistveno, da je bila zavržena kazenska ovadba zoper tožnika zaradi dogajanja 10. oziroma 11. 7. 2018, prav tako ne, da ni bil obravnavan za prekršek pred inšpekcijskim organom, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

7. Glede predlaganih dokazov - prepisov zvočnih posnetkov oziroma zapisnikov zaslišanja prič v kazenskem postopku, ki je tekel zoper sodelavca, ki je bil pri spornem dogodku prav tako udeležen (listine A 8-10 in A 13), pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za nove dokaze skladno z 10. točko prvega odstavka 394. člena ZPP, saj ti niso obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka, ki se je pravnomočno zaključil 16. 1. 2020. Dokazi, ki so nastali kasneje (31. 8. 2022 in 15. 2. 2023), tako ne morejo biti pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti. Tožnikovo vztrajanje, da bi lahko na podlagi teh zapisnikov dosegel ugodnejšo odločitev, tako ni pravno pomembno.

8. Na pravilnost odločitve ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe, ki se nanašajo na predlagani dokaz - sklep o ustavitvi prekrškovnega postopka, ki naj bi tekel zoper tožnika pri Inšpekciji nadzora varnosti in zdravja pri delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo. V predlogu za obnovo postopka, ki ga je tožnik vložil 22. 11. 2024, tega sklepa ni predložil, skliceval pa se je na zaprosilo za posredovanje dokumentacije z dne 17. 5. 2021 (A 12). Iz te listine izhaja, da je tožnik že 17. 5. 2021 razpolagal z informacijo, da je bil domnevni prekrškovni inšpekcijski postopek ustavljen, kar pomeni, da je predlog za obnovo postopka iz tega razloga podan prepozno. Če stranka najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku, mora predlog za obnovo vložiti v 30 dneh od dneva, ko je mogla navesti sodišču nova dokazila (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Poleg tega tožnik ni ne zatrjeval ne dokazal, da je bil sklep o ustavitvi postopka izdan pred pravnomočnim zaključkom prejšnjega postopka. Glede na obseg nadzora inšpekcijskega organa po Zakonu o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) in možnost kaznovanja za prekršek pa tudi s predložitvijo sklepa o ustavitvi prekrškovnega postopka, izdanega pred pravnomočnostjo sodbe v tej zadevi, tožnik ne bi mogel doseči zase ugodnejše odločitve, saj odločitev o zakoniti izredni odpovedi ne temelji predvsem na dejstvu, da je priskrbel in užival alkohol oziroma njegovo uživanje omogočil drugim. Poleg tega sodišče na izid prekrškovnega postopka pri odločanju o očitkih v odpovedi ni vezano.

9. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno s prvim odstavkom 154. v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo v skladu z določbo petega odstavka 41. člena ZDSS-1.