Court allows appeal against denial of evidence preservation for foreign bank account data in civil proceedings.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Splošno znano dejstvo je, da banka fizični osebi podatkov o računih druge fizične osebe (mutatis mutandis to velja tudi za KDD in vrednostne papirje) ne bo izročila. Stranka v položaju, kot je tožnikov, nima drugih možnosti, kot da predlaga pridobitev teh podatkov v sodnem postopku. Odrekanje takšne možnosti bi neutemeljeno in pretirano poseglo v predlagateljevo pravico do sodnega varstva, ki med drugim vsebuje tudi pravico, da je sodno varstvo dejansko učinkovito.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov, s katerim je predlagatelj predlagal, da sodišče po zaprošenem sodišču v Avstriji pridobi podatke o bančnih računih nasprotne udeleženke pri različnih avstrijskih bankah ter o vrednostnih papirjih pri Klirinško depotni družbi (v nadaljevanju KDD) za obdobje od 29. 10. 2014 do datuma izdaje izpiska.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj in med drugim navaja, da je zahteval pridobitev podatkov od avstrijske banke, za katere ne velja slovenski Zakon o bančništvu. 1 KDD nima statusa banke, zato zanjo ne veljajo pravila ZBan-3, izpodbijani sklep pa nima razlogov o zavrnitvi predloga za pridobitev izpisa o imetništvu vrednostnih papirjev pri KDD. Predlagatelj svoj dokazni predlog navsezadnje opira na določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja pravico do sodnega varstva. Če predlagatelju višina denarnih sredstev oziroma število in vrsta vrednostnih papirjev nasprotne udeleženke niso znani, ne more učinkovito uveljaviti sodnega varstva; predlagatelja ni mogoče siliti, da navede v tožbi visoke denarne zneske, nakar bi se izkazalo, da nasprotna udeleženka tega premoženja sploh nima na svojih računih, kar bi predlagatelju neutemeljeno povzročilo veliko škodo v obliki sodnih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelj utemeljeno opozarja, da je predlagal pridobitev podatkov o računih pri avstrijskih bankah, za katere ne velja slovenski ZBan-3, zato je pravno zmotno sklicevanje sodišča prve stopnje na določbe ZBan-3, ki domnevno ne omogočajo sodišču, da bi v pravdnem postopku pridobilo podatke o denarnih sredstvih nasprotne udeleženke. Prav tako pritožba utemeljeno opozarja, da sklep nima nobenih razlogov o zavrnitvi tistega dela predloga, ki se nanaša na pridobitev podatkov o vrednostnih papirjih pri KDD, torej manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih glede dela predloga.

5. Poleg tega so utemeljene tudi pritožbene navedbe, da izpodbijana odločitev prestrogo omejuje in izvotljuje predlagateljevo pravico do sodnega varstva. Predlagatelj se utemeljeno sklicuje na sklep VSL II Cp 1837/2009: "Če stranka, ki v tožbi opredeli materialnopravni temelj svojega zahtevka, le-tega iz objektivnih razlogov ne more določno postaviti, ker so podatki o stanju na transakcijskih računih ter podatki o izdajatelju vrednostnih papirjev in njihovem številu zaupni podatki, prav te podatke pa nujno potrebuje za postavitev določnega tožbenega zahtevka, potem te poizvedbe na argumentirano zaprosilo tožeče stranke opravi sodišče." Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se citirani primer v vseh bistvenih značilnostih prilega tu obravnavanemu; dejstvo, da gre v tem primeru za zavarovanje dokazov pred pravdo po določbah 264. do 268. člena Zakona o pravdnem postopku, 2 ni odločilno, saj tudi postopek zavarovanja dokazov služi istemu cilju: zagotoviti stranki procesno gradivo, ki ga potrebuje za uveljavljanje svojih pravic - torej, za uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva. Edina razlika med predlogoma po 228. členu in po 264. členu ZPP je ta, da se pri slednjem zahteva izkaz nevarnosti, da dokaza pozneje ne bo mogoče izvesti ali da bo njegova izvedba težja. Predlagatelj je po oceni pritožbenega sodišča z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da utegne biti izvedba tega dokaza pozneje (zaradi omejenega roka hrambe bančnih podatkov) onemogočena ali bistveno otežena, prav tako je natančno opredelil, o katerih računih in vrednostnih papirjih naj sodišče poizveduje ter pri katerih finančnih institucijah, tako da ni mogoče reči, da bi bil njegov predlog pavšalen oziroma preiskovalne narave. 3

6. Splošno znano dejstvo je, da banka fizični osebi podatkov o računih druge fizične osebe ( mutatis mutandis to velja tudi za KDD in vrednostne papirje) ne bo izročila, saj (kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje) gre za bančno tajnost oziroma podatke zaupne narave. Stranka v položaju, kot je tožnikov, nima drugih možnosti, kot da predlaga pridobitev teh podatkov v sodnem postopku. Odrekanje takšne možnosti bi po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno in pretirano poseglo v predlagateljevo pravico do sodnega varstva, ki med drugim vsebuje tudi pravico, da je sodno varstvo dejansko učinkovito. Izrazito nesmiselno in neekonomično bi bilo predlagatelju nalagati, da vlaga tožbo glede velikih denarnih zneskov, ne da bi pred tem vsaj z določeno stopnjo zanesljivosti ugotovil, ali so ta denar in/ali vrednostni papirji sploh kdaj obstajali.

7. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razen določb ZBan-3, na katere se sklicuje izpodbijani sklep, za pridobitev podatkov o bančnih računih nasprotne stranke lahko relevantne tudi določbe drugih zakonov. Tako 228. člen ZPP daje sodišču možnost, da tretji osebi naloži predložitev listine, ta pa lahko to odkloni le pod pogoji, pod katerimi bi lahko odklonila pričanje. 4 Pogoji za odklonitev pričanja so določeni v 230. do 235. členu ZPP. Nadalje je treba upoštevati tudi 10. člen ZPP, ki določa: Državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, so dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke , in drugi odstavek 13. člena Zakona o sodiščih: 5 Sodišče ima pri izvajanju svojih pristojnosti iz prejšnjega odstavka pravico zahtevati podatke iz prejšnjega odstavka tudi od drugih pravnih oseb in posameznikov, za katere meni, da z njimi razpolagajo, razen če zakon določa pridobitev podatkov le na podlagi sodne odločbe ali da gre za zaupno razmerje. […] Ni odveč opozoriti tudi na nekatera stališča sodne prakse. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-54/06 z dne 27. 5. 2009 zavrglo pobudo številnih bank za presojo ustavnosti (med drugim) 10. člena ZPP in 13. člena ZS, pri čemer je zapisalo, da "pobudnice ne nasprotujejo temu, da so na podlagi izpodbijanih zakonskih določb dolžne posredovati upravičenim subjektom zahtevane podatke. Izpodbijajo jih le z vidika tega, da je posredovanje brezplačno." V sklepu VSL V Kp 1356/2016 je zapisano: "Poseg v pravico do zasebnosti bančnih komitentov (35. člen Ustave RS) je potrebno ovrednotiti v luči načela sorazmernosti, saj ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih v omejenem in prilagojenem obsegu uživajo tudi pravne osebe, niso absolutne, temveč jih omejujejo temeljne pravice drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave RS)." Četudi gre za kazensko zadevo, je citirani argument lahko uporabljiv tudi v civilnih zadevah. 6

8. Nenazadnje je treba pri presoji utemeljenosti predloga po analogiji upoštevati tudi določbe ZPP, ki v določenih primerih sodišču dajejo možnost, da pridobi tudi podatke, ki vsebujejo poslovne skrivnosti (219.b člen ZPP) in tajne podatke (332.a do 332.d člen ZPP).

9. Glede na vse povedano je pritožba utemeljena, zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP). Napotki za nadaljnje delo so razvidni iz prejšnjih odstavkov.

1 Uradni list RS, št. 92/2021 in nadaljnji, v nadaljevanju ZBan-3.

2 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

3 Primerjaj, a contrario , sodbi VSL I Cp 1199/2021 z dne 14. 9. 2021 in I Cpg 662/2016 z dne 15. 2. 2017.

4 Navedeni člen nadalje določa tudi postopanje ob predlogu stranke za pridobitev listine: Preden izda sodišče odločbo, s katero naloži drugi osebi, naj predloži listino, jo povabi, naj se o tem izjavi. Če druga oseba zanika, da bi morala predložiti listino, ki je pri njej, odloči pravdno sodišče, ali je druga oseba dolžna predložiti listino. Itd.

5 Uradni list RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZS.

6 Da lahko sodišče tudi v civilnih zadevah (morda) pridobi podatke o računih pri tujih bankah, izhaja (resda obiter dictum ) tudi iz sodbe in sklepa VSRS III Ips 27/2014 z dne 18. 2. 2015 ter s citirano revizijo potrjene sodbe in sklepa VSL I Cpg 1325/2011 z dne 24. 10. 2013.