Appeal dismissed; second lawsuit rejected due to pending first lawsuit on same claim under civil procedure law.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Odveč je pritožnikova skrb, da ne bo mogel uveljaviti svojega nadpolovičnega deleža v okviru pravde P 141/2023. Svojo pravico iz skupne lastnine bo lahko v tej pravdi obranil z ugovorom. Z zavrženjem tožbe se mu ne odreka pravno varstvo in ne onemogoča enako varstvo pravic.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo z dne 27. 9. 2023 zavrglo. Ugotovilo je, da tožba zaradi obstoja litispendence ni dopustna.

2. Zoper navedeni sklep tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik, pritožnik) vlaga pravočasno pritožbo in ga izpodbija iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP 1 v povezavi s 366. členom ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje vodenje postopka, vse s stroškovno posledico za toženo stranko (v nadaljevanju: toženka).

3. Argument, da je tožba zaradi litinspendence nedopustna, ne drži, ker se tožnikova in toženkina tožba razlikujeta le za eno opravilno številko in je to le posledica evidentiranja na sodišču, ne pa tudi tega, katera bi bila vložena prej. Še manj pa je ustrezno, da bi bil tožnik sankcioniran z litinspendenco zato, ker je pošto dvignil takoj po prejemu. Poleg tega tožba temelji na napotitvenem sklepu nepravdnega sodišča, ki ga je prejel le tožnik, toženka pa ne in očitno stališče nepravdnega sodišča ni, da bi tožnik svoje interese lahko uveljavljal le z ugovorom. Toženkina tožba temelji na zakonski domnevi o polovičnih deležih, ne pa tudi o tem, da naj bi imel tožnik višji 80 % delež na skupnem premoženju. Zato mu mora biti za takšno ugotovitveno tožbo priznan pravni interes, sicer se mu neupravičeno odreka pravno varstvo, saj ne gre za situacijo, ko bi bilo lastništvo stvari v uradni evidenci vpisano v celoti na njegovo ime. V danem primeru je treba postopka združiti.

4. Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je z vpogledom v sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki N 9/2022 z dne 17. 8. 2023 ugotovilo, da držijo navedbe tožnika, da je bila toženka napotena na pravdo glede zahtevka, kaj spada v skupno premoženje pravdnih strank (konkretno glede solastniškega deleža na nepremičnini ID znak: parcela 0000 1256/7 ter prihrankov na bančnih računih tožnika), medtem ko je bil on napoten na pravdo z zahtevkom, da njegov delež na skupnem premoženju znaša več kot polovico, in sicer vsaj 70 %. Tožbo sta vložili obe stranki, oba zahtevata ugotovitev višine deleža na skupnem premoženju, pri čemer toženka navaja, da sta njuna deleža enaka, tožnik pa, da je njegov delež vsaj 80 %.

7. Dejstvo je, da je bila tožba toženke pri sodišču prve stopnje vpisana pred tožbo pritožnika. Pritožnik ne zanika, da je pravda po prvo vpisani tožbi P 141/2023 glede na določbo prvega odstavka 189. člena ZPP tudi prva začela teči. Zmotno meni, da je sankcioniran z litinspendenco zato, ker je pošto (tožbo v zadevi P 141/2023) dvignil takoj po prejemu. Dokler teče pravda, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. Sodišče je dolžno med postopkom na takšen procesni položaj paziti po uradni dolžnosti (četrti odstavek 189. člena ZPP). Če je tak procesni položaj podan, mora drugo tožbo zavreči (tretji odstavek 189. člena ZPP). Tako mora ravnati neglede na napotitveni sklep nepravdnega sodišča.

8. Drži, da prva tožba P 141/2023 temelji na zakonski domnevi o polovičnih deležih in ne tudi na tem, da naj bi imel pritožnik višji 80 % delež na skupnem premoženju, zmotno pa je stališče pritožnika, da mu sodišče neupravičeno odreka pravno varstvo in je treba v danem primeru postopka združiti. Glede na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016 je odveč pritožnikova skrb, da ne bo mogel uveljaviti svojega nadpolovičnega deleža v okviru pravde P 141/2023. Svojo pravico iz skupne lastnine bo lahko v tej pravdi obranil z ugovorom. Z zavrženjem tožbe se mu ne odreka pravno varstvo in ne onemogoča enako varstvo pravic. Sodišče prve stopnje je pravilno argumentiralo, da bo lahko tožnica v zadevi P 141/2023 z zahtevkom, s katerim uveljavlja zakonsko domnevo enakih deležev, le delno uspešna, če bo toženec v dokaznem postopku uspel njeno trditev izpodbiti. To mora tožnica vzeti v zakup. Ugotovljena višina tožničinega deleža pa bo tista, ki bo narekovala tudi višino toženčevega deleža in ta ne more biti odvisna od njegove (nasprotne) tožbe. Kot je zapisalo Vrhovno sodišče v citirani sodbi, pa tudi odgovor na vprašanje, ali mora tožena stranka vložiti nasprotno tožbo, ne more biti odvisna od njenega vpisa v zemljiško knjigo. Zato argument, da bi sodišče lahko ravnalo tako, kot je le v primeru, če bi bilo pritožnikovo lastništvo vpisano v uradnih evidencah, ne drži.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku.