Appeal dismissed; creditor failed to prove valid reasons for student study interruption under alimony law.

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, upnik pa stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Terjatev upnika na plačevanje preživnine je prenehala, saj upnik, zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage, ni izkazal rednega šolanja, saj niti ni navajal upravičenih razlogov, zakaj je prišlo do spremembe šolanja oziroma prenehanja študija na eni fakulteti in zatem vpisa na drugo fakulteto.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika z dne 26. 11. 2024 ugodilo, sklep o izvršbi in zavarovanju opr. št. I 2549/2024 z dne 15. 11. 2024 razveljavilo, predlog za izvršbo in zavarovanje zavrnilo in izvršbo in zavarovanje ustavilo (točka I) ter upniku naložilo, da mora dolžniku povrniti 149,32 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v 8 dneh, z zakonskimizamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (točka II).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je v predmetni zadevi za odločitev bistveno vprašanje obstoja rednega šolanja upnika, na podlagi katerega še vedno obstaja preživninska obveznost dolžnika. Med splošno znana dejstva sodi tudi, da se izpitno obdobje v slovenskem visokošolskem študiju začne šele meseca januarja, to je potem, ko je moral upnik vložiti odgovor na ugovor dolžnika. V času vložitve odgovora na ugovor je upnik razpolagal zgolj s potrdilom o vpisu za študijsko leto 2024/2025, saj se izpitno obdobje za to študijsko leto še ni začelo, prav tako upnik ni mogel predložiti potrdil o končni prisotnosti na predavanjih, saj se le-ta dobi po zaključku predavanj.

Sodišče je neutemeljene štelo, da upnik ni izpolnjeval obveznosti, ne da bi upoštevalo nezmožnost predložitve dokazov. Ker upnik dokazov predhodno ni mogel predložiti brez svoje krivde, saj so nastali šele po poteku roka za odgovor na ugovor, v skladu s 337. členom ZPP prilaga v pritožbenem postopku potrdila o rednem izpolnjevanju študijskih obveznosti. Upnik je ves čas postopka navajal, da se redno šola, zato predloženi dokazi o izpolnjevanju študijskih obveznosti upnika, pomenijo konkretizacijo in potrditev prvotnih navedb, ki jih sodišče mora upoštevati.

Temeljna predpostavka za obveznost preživljanje polnoletnih otrok je redno šolanje otroka. Namen rednega šolanja je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, izpolnjevanje študijskih obveznosti pa predstavlja temeljno predpostavko, zaradi katere je otrok upravičen zahtevati od staršev plačilo preživnine. Tekom rednega šolanja pride lahko do prekinitev ali zastojev, ki pa niso vedno taki, da pomenijo izgubo pravice do preživljanja, vendar morajo v teh primerih obstajati opravičljivi razlogi, zaradi katerih upravičenec ni izpolnil šolskih ali študijskih obveznosti.

V konkretnem primeru pa ne moremo govoriti o prekinitvi izobraževanja, saj je bil za študijsko leto 2023/24 upnik zgolj vpisan na drug program in dejansko ni prišlo do prekinitve izobraževanja. Izpolnjevanje študijskih obveznosti po mnenju upnika v zadostni meri kaže na to, da ne gre za zlorabo pravice do prejemanja preživnine. Menjava študijskega programa ne predstavlja prekinitve šolanja, ampak zgolj spremembo smeri izobraževanja, do katere ima upnik vso pravico, dokler obstaja njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe, zato upnik meni, da mu ni potrebno izkazovati predhodnega pogoja rednega izobraževanja za leto 2023/24 ali celo prej, prav tako mu ni potrebno utemeljevati zakaj je prišlo do spremembe študija.

Z vpisom v nov študijski visokošolski program si upnik redno prizadeva za pridobitev izobrazbe, zaradi česar izvršilni naslov ni ugasnil. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki ga predstavlja izvršljiva sodna poravnava, sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. VI P 1262/2016 z dne 12.09.2016, v zvezi z obvestilom o uskladitvi preživnine CSD ... št. 0001/2016 z dne 31.01.2024 ter v zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina v mesečnem znesku 254,40 EUR oziroma v znesku, ki bo v skladu z vsakokratno valorizacijsko odločbo CSD.

7. Dolžnik sklep o izvršbi, s katerim je upnikovemu predlogu ugodeno, lahko izpodbija z ugovorom (9. in 53. člen ZIZ), v katerem mora navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze za ta dejstva (drugi odstavek 53. člena ZIZ), ta dejstva in dokazi pa morajo biti taki, da v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ preprečujejo izvršbo.

8. Dolžnik uveljavlja ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ - da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi izvršljive sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika ugodilo. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da upnik, na katerem je trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti, ni uspel izkazati rednega šolanja v letih 2024/2025. Nesporno je namreč, da se je upnik, po zaključeni srednji šoli vpisal na FAKULTETO A., kjer je končal visokošolski program in se nato v študijskem letu 2023/24 na isti fakulteti vpisal še na magistrski študij, ki pa ga je v začetku leta 2024 opustil, nakar se je v študijskem letu 2024/2025 vpisal v 1. letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje na FAKULTETO B., za kar je predložil potrdilo o vpisu. Sodišče prve stopnje ocenjuje, da je terjatev upnika na plačevanje preživnine prenehala, saj upnik, zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage, ni izkazal pogojev po tretjem odstavku 183. člena DZ, saj niti ni navajal upravičenih razlogov, zakaj je prišlo do spremembe šolanja oziroma prenehanja študija na FAKULTETI A. in zatem vpisa na drugo fakulteto. Sodišče druge stopnje odločitev in razloge zanjo sprejema kot materialnopravno pravilne.

9. Materialni predpis, ki je uporabljiv v konkretni izvršilni zadevi je Družinski zakonik 1 (v nadaljevanju DZ), ki v tretjem odstavku 183. člena določa, da so starši otroka, ki je vpisan v visokošolski študij dolžni preživljati, če se redno šola in ni zaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb in sicer le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo. Če študijski program, v katerem se otrok šola, traja več kot štiri leta, se obveznost preživljanja podaljša za toliko, kolikor je daljši študijski progam, pri čemer traja obveznost preživljanja najdlje do otrokovega 26. leta starosti 2 .

10. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je polnoletni otrok upravičen do preživnine so torej: (1) redno šolanje 3 , (2) da otrok ni zaposlen oziroma ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, (3) časovna omejitev obveznosti plačevanja preživnine do prvega zaključka izobraževanja. Glede na navedeno, je izvršilno sodišče presojalo ali je izvršilni naslov v predmetni zadevi prenehal.

11. V primerih, ko pri izobraževanju otroka po polnoletnosti pride do zastojev ali prekinitve, je torej trditveno in dokazno breme na upniku, da zatrjuje in izkaže obstoj tistih upravičenih razlogov oziroma obstoj okoliščin, ki so podlaga za to, da se opraviči, da izvršilni naslov, ki je podlaga za preživninsko upravičenje, ne ugasne in kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje upnik tega trditvenega in dokaznega bremena ni zmogel. Enako kot sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da upnik ni uspel pojasniti prav nobenih upravičenih razlogov, zakaj je prišlo do spremembe šolanja oziroma prenehanja študija na FAKULTETI A. v študijskem letu 2023/24 in s tem do prekinitve rednega šolanja ter nato vpisa v študijskem letu 2024/25 na povsem drugo fakulteto. Upnik bi namreč moral zatrjevati in dokazovati obstoj upravičenih razlogov/okoliščin, zaradi katerih se je v letu 2024/2025 vpisal na drugo fakulteto. Pri tem ne zadostuje, da upnik zgolj zatrjuje status študenta in za to predloži potrdilo o vpisu, pri čemer pa v ničemer ne pojasni razloge za spremembo študijskega programa. Upnik ni izkazal kontinuitete rednega šolanja, saj je šolanje v študijskem letu 2023/24 prekinil, pri čemer sama prekinitev ali zastoj v rednem šolanju še ne pomeni izgube pravice od preživljanja, vendar pa kot je že navedeno zgoraj, morajo v teh primerih obstajati opravičljivi razlogi, zaradi katerih je prišlo do prekinitve ali zastoja v rednem šolanju, za kar pa je dokazno breme na upniku, ki pa zahtevanega bremena ni zmogel.

12. Kot je bilo že pojasnjeno, je DZ v 183. členu odpravil dilemo o tem, katere pogoje mora polnoletni otrok izpolnjevati, da je upravičen do preživnine tudi po polnoletnosti. Do ugasnitve izvršilnega naslova za pridobitev preživnine otroka za redno šolanje po polnoletnosti ne pride avtomatično s ponavljanjem letnika ali s spremembo smeri izobraževalnega programa oziroma v primerih, ko polnoletni otrok sicer pridobi status dijaka/študenta, če se izkažejo upravičeni razlogi, ki so privedli ali do prekinitve šolanja ali do zastoja (brez nadaljevanja šolanja na višjo stopnjo izobraževanja) . Vendar v takšnem primeru mora otrok, ki izterjuje preživnino, izkazati obstoj razlogov oziroma okoliščin, ki so povzročile, da se šolanje na višjo stopnjo izobraževanja ni nadaljevalo. V konkretnem primeru, ko je prišlo do zastoja v šolanju upnika, bi moral upnik izkazati, da je bil ta zastoj upravičen 4 . Sodna praksa je že večkrat zavezala stališče, da se kot upravičen razlog za zastoj šolanja lahko štejejo zdravstveni problemi, zastoji zaradi skrbi za hudo bolne starše, zastoji zaradi nosečnosti in poroda, zastoji zaradi konkretnih okoliščin napačne izbire študija in podobno 5 . Teh razlogov oziroma obstoja okoliščin, ki bi upravičevale zastoj, pa upnik ni niti zatrjeval. Tega upnik niti v pritožbenem postopku ne zatrjuje, temveč prilaga dokaze o izpolnjevanju študijskih obveznosti, kar pa brez navedbe razlogov za zastoj pri rednem šolanju, ne zadošča.

13. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)

14. Upnik v pritožbenem postopku ni uspel, zaradi česar sam krije svoje pritožbene stroške, na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Enako sam krije stroške odgovora na pritožbo dolžnik, saj z navedbami v odgovoru v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča.

1 Ur. l. RS št. 15-729/2017, ki se glede na 305. člen uporablja od 15. 4. 2019 dalje.

2 DZ je s 183. členom nadomestil (sedaj neveljavni) 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je v drugem odstavku določal, da če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati po polnoletnosti, največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

3 Redno šolanje je pravni standard, ki zahteva ustrezne dejanske ugotovitve pri presoji, ali gre morda za prenehanje rednega šolanja.

4 Predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s pojasnili Karla Zupančiča in Barbare Novak, Ljubljana, Ur. l. RS, 2008, str. 119 in 120.

5 Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 149/2006 z dne 16. 3. 2006 in II Ips 821/2007 z dne 15. 11. 2007.