Supreme Court allows partial review of administrative court ruling on incompatibility of MP and public law representative roles.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je interpretacija sodišč, da v primeru samoupravne narodne skupnosti ne gre za obliko združevanja interesov sorodno političnim strankam in kot tako podvrženo izjemi iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK, arbitrarna?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je interpretacija sodišč, da v primeru samoupravne narodne skupnosti ne gre za obliko združevanja interesov sorodno političnim strankam in kot tako podvrženo izjemi iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK, arbitrarna?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper opozorilo Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK), št. 06244-3/2018-26 22001 z dne 25. 4. 2019, s katerim je toženka ugotovila, da sta funkcija poslanca Državnega zbora in dejavnost zakonitega zastopnika druge osebe javnega prava, A. (v nadaljevanju A.), ki ju tožnik opravlja, nezdružljivi, in mu naložila, naj v roku 15 dni po pravnomočnosti ugotovitev odpravi ugotovljeno nezdružljivost ter jo o tem pisno obvesti.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče navedlo, da poslanci Državnega zbora niso izvzeti iz sistemske ureditve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK). Odločitev je utemeljilo s sklicevanjem na 5. točko 4. člena ZIntPK, v kateri je opredeljen pojem „funkcionarji in funkcionarke“, med katerimi so našteti tudi poslanci državnega zbora, in se torej v določenih primerih ZIntPK nanaša tudi nanje. Poleg tega Zakon o poslancih (v nadaljevanju ZPos) kot specialni predpis sicer ureja nezdružljivost poslanske funkcije z drugimi funkcijami in dejavnostmi, vendar hkrati odkazuje na specialno zakonsko ureditev na drugi zakonski podlagi (4. člen ZPos). Ker ZPos vprašanja nezdružljivosti poslanske funkcije z zastopanjem v pravni osebi javnega prava sploh ne ureja, je zaključilo, da je bilo postopanje KPK v skladu z določbami ZIntPK pravilno. Pojasnilo je tudi, da A. kot pravna oseba javnega prava ne predstavlja oblike političnega združevanja in da zato ne predstavlja izjeme iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK ter da tudi za člane organov A. velja prepoved iz prvega odstavka, ki jim prepoveduje sočasno opravljanje funkcije poklicnega funkcionarja. Zavrnilo je tudi očitek tožnika, da je bil z izpodbijanim aktom poseženo v njegovo volilno pravico iz 43. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ker tožnik teh očitkov ni konkretiziral.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj dopusti revizijo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Z njim predlagatelj zastavlja širše pomembno vprašanje ustavnoskladne razlage prvega odstavka 27. člena ZIntPK, ko gre za posebne pravice članov avtohtone madžarske in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, ki so zagotovljene v 64. členu Ustave. Odgovor na zastavljeno vprašanje je pomemben tudi za zagotovitev pravne varnosti in razvoj prava preko sodne prakse.

7. Glede preostalega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člen ZPP).