Appeal allowed; court ruled appointment of social center as guardian violated procedural rights of mentally ill party.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Iz gradiva v spisu in ravnanj nasprotne udeleženke izhaja, da ni sposobna razumeti in uveljaviti svojih pravic v postopku, zato bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti nasprotni udeleženki zagotoviti ustrezno zastopanje v postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo, za skrbnika imenovalo Center za socialno delo ... (CSD) in določilo naloge skrbnika: dolžan je poskrbeti za ustreznost bivalnih prostorov nasprotne udeleženke, upravljati z njenim denarjem in nepremičnim premoženjem, vložiti vlogo za pridobitev socialnih pravic, jo zastopati v upravnih in sodnih postopkih, poskrbeti za jemanje zdravil ter sprejemati odločitve o njenem zdravljenju, prevzemati pošto zanjo in v njenem imenu sklepati morebitne pogodbe. Odločilo je še, da je CSD dolžan izvesti postopek prepisa in cenitve premoženja ter izročitve premoženja v upravljanje skrbniku, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve in da stroške postopka nosi predlagatelj.

2. Nasprotna udeleženka je na prejeti sklep na roke napisala, da zanika, da bi bila nasilna; da je prošnjo za varstveni dodatek oddala z zamudo zaradi dopusta in bolezni; da bo škodo, ki jo je povzročila poplava, popravila; da nima prividov, shizofrenijo in raka zdravi s čaji; da je miroljubna, ljudje pa ji lažejo in grozijo. Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko z dopisom pozvalo, naj se izjasni, ali naj z njenim besedilom popisan sklep sodišča šteje kot pritožbo zoper sklep. Nasprotna udeleženka je tudi ta dopis vrnila sodišču s svojimi pripisi. Napisala je, da nihče ni za to, da imamo odraslo osebo pod skrbništvom, ker je to trenutni spodrsljaj, da hiša ni bila pospravljena. S fantom sta bila istočasno hospitalizirana v psihiatrični kliniki. Dom se je iz 400 EUR podražil na 700 EUR, brez dodatnih terapij. Mama ima okrog 900 EUR pokojnine, je na invalidskem vozičku in bi ji ona lahko pomagala. Že prej je bila bančnica in v trgovini je bila zaposlena, pa na Ministrstvu za ... Žal je zbolela za rakom. Ima slabo pokojnino. Mamin brat jim je vsako leto pripeljal pridelke s kmetije. Ni prav, da se zanašamo na druge. Ni treba, da je kdo drugemu v žalost in posmeh. Na onkologiji se strinjajo, da pije čaje in se ji zdravje izboljšuje. Ne strinja se, da bi imela skrbnika. Sama zna lepo pospraviti in pobrisati po kleti. Ni res, da ni nosila maske na obrazu. Ni res, da je burno odreagirala. Težave so bile z nihajnimi vrati. Ni dobro, da vpijemo drug na drugega, nočemo tega, rajši smo skupaj enotni.

3. Vlogi nasprotne udeleženke sta bili vloženi znotraj pritožbenega roka, zato ju je sodišče prve stopnje štelo za pravočasno pritožbo in ju odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču.

4. Pritožba je utemeljena.

5. CSD je vložil predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo, ker je ugotovil, da ni podala vloge za podaljšanje pravice do varstvenega dodatka, da se ji je nakopičilo večje število neporavnanih obveznosti, da ima diagnosticirano paranoidno shizofrenijo in je bila od leta 2020 osemkrat prisilno hospitalizirana v psihiatrični kliniki, psihiatra pa nima in se ne zdravi, do svojih težav ni kritična. Nasprotna udeleženka na predlog ni odgovorila. Sodišče je nato angažiralo izvedenko psihiatrične stroke, ki je podala mnenje, da nasprotna udeleženka zaradi kronificirane paranoidne shizofrenije in s tem trajne bolezenske spremenjenosti ni več sposobna razumeti pomena svojih dejanj in zato tudi ni več sposobna oblikovati svoje volje in ravnati v skladu z njo, ni sposobna samostojno sklepati pravnih poslov, nastopati v upravnih in sodnih postopkih, sprejemati odločitev glede svojega zdravljenja. Izvedenka meni, da zaslišanje nasprotne udeleženke na sodišču ne bi bilo smiselno, obenem bi zanjo predstavljalo neznano in s tem ogrožajočo situacijo in bi lahko še dodatno poslabšalo njeno stanje. Glede na to ugotovitev izvedenke sodišče nasprotne udeleženke ni vabilo na narok za glavno obravnavo, pač pa ji je vročilo le sklep o njeni postavitvi pod skrbništvo.

6. Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju z drugim odstavkom 6. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki nalaga sodišču, da po uradni dolžnosti ukrene vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same poskrbele za svoje pravice in interese. Iz gradiva v spisu in ravnanj nasprotne udeleženke izhaja, da ni sposobna razumeti in uveljaviti svojih pravic v postopku, zato bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti nasprotni udeleženki zagotoviti ustrezno zastopanje v postopku. Tako je enotno stališče teorije 1 in sodne prakse 2 . Varstvo interesov osebe v postopku postavitve pod skrbništvo glede zastopanja se zagotavlja na podlagi 265. člena Družinskega zakonika (DZ) s postavitvijo začasnega skrbnika ali pa njene interese zastopa odvetnik, ki ji je dodeljen v postopku brezplačne pravne pomoči. 3

7. Glede na dolžnost sodišč, da po uradni dolžnosti storijo vse potrebno za zavarovanje pravic in pravnih interesov oseb, za katere se nakazuje, da niso sposobne same poskrbeti za svoje pravice in interese v postopku, je pritožbeno sodišče zapise nasprotne udeleženke štelo kot uveljavljanje pravice do sodelovanja v postopku. Ker ji ta ni bila omogočena, je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP 4 ). Pritožbeno sodišče kršitve ne more samo odpraviti. Pritožnica bo šele po zagotovitvi ustreznega zastopanja v resnici lahko sodelovala v postopku in podala trditve o pravno relevantnih dejstvih. Če bi ta dejstva ugotavljalo in naredilo materialnopravne zaključke pritožbeno sodišče, bi bilo nedopustno poseženo v pravico udeležencev do pritožbe. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP) .

8. Glede na ugotovitve izvedenke, da nasprotna udeleženka ni sposobna samostojnega sodelovanja v postopku, bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku poskrbeti, da jo bo zastopala ustrezno kvalificirana oseba. To ne more biti CSD, ki je hkrati predlagatelj postopka.

1 Gl. npr. Zakon o nepravdnem postopku, Razširjena uvodna pojasnila (ured. V. Rijavec in A. Galič), Lexpera, Ljubljana 2020, str. 186.

2 Gl. npr. sklep VSL II Cp 309/2021, sklep VSM III Cp 895/2023

3 Prim. odločbo US RS Up-1178/18.

4 ZPP se uporablja skladno z 42. členom ZNP-1.