Appeal dismissed; first instance court did not violate procedural rights regarding evidence or child protection principles.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. tč. Izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve postopka iz 8. člena ZPP, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka in posledično nasprotni udeleženki ni bila kršena pravica do izjave. Nasprotna udeleženca nista vložila pravnega sredstva zoper sklep, s katerim so jima bili otroci začasno odvzeti, zato se bodo dokazi, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka v ugovoru zoper sklep, s katerim je bil otrok iz A. nameščen v rejništvo, izvedli v nadaljevanju postopka. Iz teh razlogov tudi ni moč sprejeti pritožbene teze, da je bilo z začasnim odvzemov otrok kršeno načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ in da je sodišče prve stopnje ta ukrep izdalo na podlagi "razrahljanih pravil in nižjega dokaznega standarda". Večletno spremljanje družinske problematike nasprotnih udeležencev s strani CSD in njihova poročila potrjuje prav nasprotno in sicer, da sodišče prve stopnje omejitev iz 156. člena DZ ni moglo upoštevati zgolj zaradi varovanja koristi otrok.

Sodišče prve stopnje je izpolnilo zakonske predpostavke iz 160. člena DZ, ki določa, da mora sodišče tudi po uradni dolžnosti odločiti o prenehanju ukrepa oziroma izreči drug ukrep, s tem, ko se je glede na navedbe nasprotne udeleženke iz ugovora zoper sklep z dne 24. 4. 2024, v izpodbijanem sklepu opredelilo do zatrjevanih spremenjenih okoliščin in pri tem glede na okoliščine konkretnega primera pravilno upoštevalo zgolj dokaze, ki so bili izvedeni do izdaje izpodbijanega sklepa.

[OBRAZLOŽITEV]

Dosedanji potek postopka do izdaje izpodbijanega sklepa

1. Center za socialno delo ... 1 je 28. 2. 2024 vložil predlog za nujni odvzem otroka 2 . Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024, da se predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe ugodi, s tem, da se mladoletna A. A. 3 , rojena ... 2023 takoj začasno odvzame mami 4 in očetu 5 in se namesti v Krizni center za otroke in mladostnike ... 6 (1), da se mladoletna B. A., rojena ... 2013 takoj začasno odvzame staršema in se namesti v Krizni center za mlade ... 7 (2), da se mladoletni C. A., rojen ... 2011 takoj začasno odvzame staršema in se namesti v KCM (3), da se stiki A.

A., B. A. in C. 8 z nasprotnim udeležencem začasno prepovejo (4), da stiki A. A. z nasprotno udeleženko začasno potekajo hnkrat tedensko in sicer vsak petek, največ eno uro, ko nasprotna udeleženka pride na obisk k otroku v KCO, vse po predhodnem dogovoru s strokovnimi delavci KCO, vse pod pogojem, da nasprotna udeleženka na stik ne pride v alkoholiziranem stanju, s tem, da je prvi stik 8. 3. 2024 (5), da stiki nasprotne udeleženke s B. A. in C. A. začasno potekajo v neosebni obliki vsak dan po telefonu med 20.00 in 21.00 v trajanju največ petnajst minut, na način, da nasprotna udeleženka pokliče KCM, s tem, da pogovor spremljajo strokovni delavci KCM, da pogovor z vsakim otrokom poteka ločeno (6), da za primer kršitve obveznosti te začasne odredbe se nasprotnima udeležencema izreče denarna kazen (7), da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (8), da mora biti postopek za izdajo sodne odločbe o varstvu, vzgoji in preživljanju, v stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja uveden v sedmih dneh od izdaje tega sklepa, da začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka sodnega postopka, ki bo uveden v skladu s prejšnjim odstavkom oziroma sedem dni od izdaje tega sklepa, v kolikor takšen postopek ne bo uveden (9).

Nasprotna udeleženca zoper ta sklep nista vložila ugovora. Predlagatelj je v predlogu z dne 6. 3. 2024, ki je bil vpisan pod opr. št. III N 163/2024, predlagal, da se nasprotnima udeležencema odvzamejo otroci, da se otroci namestijo v rejništvo, da se določijo stiki nasprotnih udeležencev z otroki, da se udeležencema naloži plačilo preživnine, da ukrep traja tri leta, da se spremeni začasna odredba Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024, s tem, da se poveča obseg stikov in sicer tako, da stiki med nasprotno udeleženko in A. A. potekajo dvakrat tedensko v trajanju devetdeset minut.

Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom III N 91/2024 z dne 11.3. 2024 9 sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Kopru Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024 v 5. in 6. tč. spremenilo tako, da je ugodilo predlogu predlagatelja in določilo večji obseg stikov, kot so bili določeni s sklepom z dne 28. 2. 2024. 10 Vrhovno sodišče RS je s sklepom I R 37/2024 z dne 20. 3. 2024 sklenilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Kranju 11 .

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom III N 163/2024 z dne 24. 4. 2024 12 sklenilo, da se sklep Okrožnega sodišča v Kopru Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024 v 1. točki spremeni tako, da se A. A. začasno namesti v rejništvo k rejnici D. D., da rejnica prevzame otroka v KCO (I), da se sklep Okrožnega sodišča v Kopru III N 91/2024 z dne 11. 3. 2024 v prvem odstavku 1. tč. spremeni tako, da stiki A. A. z nasprotno udeleženko začasno potekajo enkrat tedensko v rejniški družini in sicer vsako sredo med 9.00 in 12.00 največ v obsegu dveh ur, vse po predhodnem dogovoru z rejnico in CSD, da se v nadaljevanju način in obseg stikov dogovarja v okviru Individualne projektne skupine (IPS) za rejništvo, ki je ustanovljena za A. A. (II), da se sklep Okrožnega sodišča v Kopru Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024 v 4. točki spremeni tako, da stiki A. A. z nasprotnim udeležencem začasno potekajo pod nadzorom CSD in sicer 24. 5. 2024 med 10.00 in 11.00, 21. 6. 2024 med 10.00 in 11.00, vse pod pogojem, da nasprotni udeleženec do prvega predvidenega stika opravi priprave na stik na CSD, da se v primeru objektivnega razloga stik ne izvede in se v dogovoru s CSD preloži, da se v nadaljevanju način obseg stikov otroka z nasprotnim udeležencem dogovarja v okviru IPS za rejništvo, ki je ustanovljena za otroka, vse pod pogojem, da sta prva dva stika pod nadzorom ustrezno izpeljana, da stiki B. A. in C. A. z nasprotnim udeležencem začasno potekajo v neosebni obliki po telefonu vsak torek med 20.00 in 21.00 v obsegu največ petnajstih minut na način, da nasprotni udeleženec pokliče v KCM, da pogovor spremljajo strokovni delavci kriznega centra in ga po potrebi lahko prekinejo, da telefonski pogovor z vsakim otrokom poteka ločeno (III), da v preostalem delu ostaneta začasni odredbi Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024 in III N 91/2024 z dne 11. 3. 2024 nespremenjeni in v veljavi (IV), da ta začasna odredba velja do drugačne začasne odločitve sodišča oziroma do pravnomočne končne odločitve v predmetni zadevi (V), da ugovor zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (VI). Nasprotna udeleženka je 10. 5. 2024 vložila ugovor 13 , predlagatelj pa odgovor na ugovor dne 12. 6. 2024 14 .

Odločitev sodišča prve stopnje

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom III N 163/2024 z dne 9. 7. 2024 sklenilo, da se zavrne predlog za stransko udeležbo E. A. 15 z dne 10. 5. 2024 zavrnilo (I) in da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke z dne 10. 5. 2024 zoper sklep sodišča prve stopnje III N 163/2024 z dne 24. 4. 2024 (II) 16 .

Povzetek pritožbenih navedb.

4. Nasprotna udeleženka izpodbija II. tč. izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep spremeni tako, da ugodi njenemu ugovoru zoper sklep sodišča prve stopnje III N 163/2024 z dne 24. 4. 2024 in A. A., B. A. in C. A. vrne v skrbništvo nasprotni udeleženki oziroma izreče kakšnega od milejših ukrepov za zaščito otrok iz 163. člena Družinskega zakonika (DZ) oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Ker so otroci že odvzeti in zaradi same nesuspenzivnosti, bi sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa moralo izvesti predlagane dokaze, s katerimi nasprotna udeleženka zatrjuje spremenjene okoliščine in je v ugovoru predlagala, da se otroci vrnejo v skrbništvo nasprotni udeleženki oziroma da se izreče milejši ukrep.

6. Sodišče zmotno pojasnjuje, da je odločitev o začasnem odvzemu otroka pravnomočna, da sodišče s sklepom z dne 24. 4. 2024 17 ni odločalo o ukrepu odvzema otroka, da je odločilo le o začasni namestitvi otroka v rejništvo in stikih s staršema, da zato ni bilo dolžno znova presojati pogojev za začasni odvzem otrok nasprotni udeleženki. Pravnomočen je le izrek, ne pa razlogi iz predhodnih sklepov, ker pojma začasnosti in pravnomočnosti ni mogoče vsebinsko vzporejati, ker pri začasnih odredbah ni moč govoriti o pravnomočnosti pogojev za izdajo začasne odredbe, ker gre za družinsko tematiko. Iz sklepa VSL IV Cp 190/2021 izhaja, da pri začasni odredbi ne gre za res iudicata - razsojeno stvar v smislu, da se o enakem predlogu ne more več ponovno odločati, saj je narava družinskih razmerij taka, da se spreminjajo in je možno, da pride po izdaji začasne odredbe (z identičnim predlogom) v teku postopka do bistveno spremenjenih razmer in do (nove) ogroženosti otrok, ki zopet terja presojo, ali so podani razlogi za izdajo začasne odredbe za preprečitev te ogroženosti in da je ves čas treba imeti pred očmi, da so začasne odredbe nujna in izjemna pravna sredstva, ki le provizorično urejajo razmerja do njihove dokončne ureditve.

7. Postopkovno gledano ni pošteno, da bi preko razrahljanih pravil in nižjega dokaznega standarda preko začasnih odredb dosegli vsebinsko pravnomočnost. Ker je odvzem otroka iz 156. člena DZ predviden kot skrajno sredstvo, je zato bolj na mestu razlaga, da je treba pogoje za odvzem otrok preverjati celotno obdobje odvzema in ne le na kritični februarski datum. Sodišče bi moralo preveriti, ali je mogoč manj drastičen ukrep, ker so se okoliščine spremenile. Ugotovitev sodišča, da je glede odvzema že pravnomočno odločeno, ni prepričljiv. Vse dokler ne bo odločeno o ukrepu trajnejšega značaja, je stanje v fazi provizoričnosti. S tem je podana kršitev materialnega prava in sicer glede razumevanja pravnomočnosti pogojev za izdajo začasnih odredb v družinskopravnih postopkih.

8. Sodišče je v sklepu pojasnilo, da je odvzem povsem na mestu in da bo za otroka bolje poskrbljeno v rejništvu. Sodišče je tak sklep naredilo na podlagi pomanjkljivega dokaznega postopka, ker ni sledilo dokaznim predlogom nasprotne udeleženke, da se postavi izvedenec ustrezne stroke, ki bi se opredelil do osebnosti staršev, starševskih kapacitet in njihovega duševnega stanja, potreb in počutja otrok. Sodišče tudi ni zaslišalo nasprotne udeleženke in priče - polnoletnega otroka nasprotnih udeležencev, ki bi vedel povedati o starševskih kapacitetah svojih staršev. Če bi sodišče izvedlo predlagane dokaze, bi bil postopek bolj uravnotežen.

9. Bistvo pravne države je, da se v podobnih primerih postopa podobno. Iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice X. proti Sloveniji 40245/10 z dne 28. 6. 2012 izhaja, da je odločilna dejstva povezana z ogrožanjem otrok, ugotavlja izvedenec psihiater, tako glede sposobnosti staršev postaviti potrebe otrok pred svoje, kakor glede vpliva osebnostne motnje na sposobnost opravljanja starševske vloge. Glede ogroženosti in največje koristi otroka in nujnosti izrečenih ukrepov bi sodišče moralo ta dejstva ugotavljati z izvedencem psihološke oziroma psihiatrične stroke, kot je to predlagala nasprotna udeleženka.

10. Sodišče je nujni začasni odvzem otroka in njegovo oddajo v rejništvo utemeljevalo s stanovanjsko stisko in konfliktnim odnosom med staršema. Med udeležencema ni več konfliktnega odnosa in nasilja. Nasprotni udeleženec v zadnjem obdobju ne pije več alkohola. Nasprotna udeleženca se že pol leta nista skregala. Nasprotna udeleženka je v delavkah CSD naivno videla prijateljice, ki jim lahko potoži o svojih partnerskih tegobah, ni pa se zavedala, da ji bodo čez nekaj let iz tega razloga odvzeli otroke. Prijava nasprotne udeleženka o nasilju nasprotnega udeleženca so bile dane v afektu in zaradi užaljenosti, zato so bile morda pretirane. Nasprotna udeleženka ne želi prekiniti partnerske zveze z nasprotnim udeležencem, s tem, da nasprotni udeleženec ni bil nasilen do njunih otrok, v posamičnih primerih medsebojnega obračunavanja med nasprotnima udeležencema pa je nasprotna udeleženka poiskala pomoč CSD. Te okoliščine pa niso zadosten razlog za odvzem otrok. Nasprotna udeleženka ne more svojega na hrbtenici bolnega partnerja prisiliti, da poišče zaposlitev in da se še sedemkrat udeleži sestanka na I. Nasprotna udeleženka je sklenila 18. 6. 2024 najemno pogodbo za dvosobno stanovanje, zato je zmotna ugotovitev sodišča, da po odvzemu otrok v domačem okolju ni prišlo do spremenjenih okoliščin in da je še vedno podana ogroženost otrok. Nezaposlenost in odsotnost primernega stanovanja je tudi nedopusten razlog za odvzem otrok po praksi ESČP 18 . S sklepom so bile nasprotni udeleženki kršene pravice iz 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, po katerem ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno potrebno zaradi varstva koristi otrok.

11. Nepravilna je ugotovitev sodišča, da nasprotna udeleženka ni nikoli zatrjevala, da namestitev otrok v rejništvo in krizni center ni otrokom v korist. V ugovoru je navedla dejstva, zaradi katerih okoliščin s strani nasprotnega udeleženca vez z otrokom ne bi smela biti pretrgana na tako krut način, ko je nasprotna udeleženka otroka še dojila.

Odgovor na pritožbo

12. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Presoja utemeljenosti pritožbe

13. Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

14. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

15. Nasprotni udeleženki niso bile kršene pravice iz 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, po katerem ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja, ker je bil poseg v njene starševske pravice nujno potreben zaradi varstva koristi otroka.

16. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve postopka iz 8. člena ZPP, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna udeleženk in posledično nasprotni udeleženki ni bila kršena pravica do izjave. Nasprotna udeleženca nista vložila pravnega sredstva zoper sklep, s katerim so jima bili otroci začasno odvzeti, zato se bodo dokazi, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka v ugovoru zoper sklep, s katerim je bil otrok iz KCO nameščen v rejništvo, izvedli v nadaljevanju postopka. Iz teh razlogov tudi ni moč sprejeti pritožbene teze, da je bilo z začasnim odvzemov otrok kršeno načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ 19 in da je sodišče prve stopnje ta ukrep izdalo na podlagi "razrahljanih pravil in nižjega dokaznega standarda". Večletno spremljanje družinske problematike nasprotnih udeležencev s strani CSD in njihova poročila potrjuje prav nasprotno in sicer, da sodišče prve stopnje omejitev iz 156. člena DZ ni moglo upoštevati zgolj zaradi varovanja koristi otrok.

17. Tako pravna teorija kot sodna praksa uporabljata termin "pravnomočnost" tudi za sklepe, s katerimi sodišče izda začasno odredbo. Učinek pravnomočnosti teh sklepov v smislu pravnomočno razsojene zadeve (res iudicata) je vodotesna do nastopa spremenjenih razmer in koristi otroka, kot to določa 160. člen DZ 20 . Nasprotni udeleženec lahko predlaga ukinitev začasne odredbe v primeru novih spremenjenih okoliščin, ki so nastale po izdaji prvotne odločbe. Okoliščine, ki so obstajale že v času do prve odločitve, so bile z njo že zajete in jih zaradi pravnomočnosti ni mogoče uveljaviti (časovne meje pravnomočnosti) 21 . Tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu Cp 12/2021 pojasnjuje, da je odločba o pritožbi, torej odločitev sodišča druge stopnje o začasni odredbi, po sedmem odstavku 9. člena ZIZ postala pravnomočna, kar pomeni, da takega sklepa ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom." Termin pravnomočnost sklepa o začasni odredbi uporablja tudi sodna praksa višjih sodišč 22 . Ni tudi sporno, kot to izhaja iz sklepa VSL IV Cp 190/2021, ki ga povzema pritožba, da pravnomočnost v teh primerih ne pomeni, da se o enakem predlogu ali nasprotnem predlogu ne more več ponovno odločati, ključno pa je, da je o enakem predlogu ali nasprotnem predlogu moč odločati (v konkretnem primeru, da se otrok vrne v varstvo in vzgojo ter skrbništvo nasprotni udeleženki), če so se tekom postopka bistveno spremenile razmere, ki terjajo zaradi varstva koristi otroka vnovično presojo utemeljenosti izdane začasne odredbe.

18. Izdana začasna odredba v konkretnem primeru torej ni ovira, ki bi preprečevala nasprotni udeleženki, da s predlogom za izdajo začasne odredbe terja, da se otrok dodeli njej v varstvo in vzgojo, če obstajajo spremenjene okoliščine. Nasprotna udeleženka pred izdajo izpodbijanega sklepa takega predloga ni vložila, enako ne nasprotni udeleženec, oba pa tudi nista vložila ugovora zoper sklep, s katerim so jima bili otroci odvzeti in nameščeni v krizna centra, s tem, da je bil izveden nujni odvzem otroka na podlagi 167. člena DZ 23 , začasna odredba pa predlagana na podlagi 168. člena DZ 24 in izdana na podlagi 161. 25 in 162. čl. DZ 26 . Odločilno pa je dejstvo, da je z izpodbijanim sklepom določena le druga oseba, pri kateri bo otrok začasno nameščen, pritožba pa ne navaja razlogov, zaradi katerih ni v korist otroka, da se iz kriznega centra premesti k rejnici.

19. Sodišče prve stopnje je izpolnilo zakonske predpostavke iz 160. člena DZ, ki določa, da mora sodišče tudi po uradni dolžnosti odločiti o prenehanju ukrepa oziroma izreči drug ukrep, s tem, ko se je glede na navedbe nasprotne udeleženke iz ugovora zoper sklep z dne 24. 4. 2024, v izpodbijanem sklepu opredelilo do zatrjevanih spremenjenih okoliščin in pri tem glede na okoliščine konkretnega primera pravilno upoštevalo zgolj dokaze, ki so bili izvedeni do izdaje izpodbijanega sklepa.

20. 160. člen DZ daje sodišču pooblastilo in hkrati zavezo, da po uradni dolžnosti samo opravi vnovično presoja utemeljenost začasne odredbe. Na ta način je postopalo sodišče prve stopnje, ko se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do zatrjevanih spremenjenih okoliščin. Ukrep je treba namreč spremeniti vselej/takoj, ko se ob izvajanju izrečenega ukrepa pokaže, da ta otroku ni v korist. Sprememba ukrepa je vezana na otrokovo korist, kar pa ne pomeni, da vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev v zvezi z otroki oziroma katerikoli dogodek ali pripetljaj že nujno vodi v vnovično sodno pretresanje vprašanja, kateri od ukrepov je najprimernejši za zaščito otrokove koristi. Takšno stališče bi izničilo učinek pravnomočno razsojene stvari (res iudicata). Ta je v družinskopranih razmerjih zaradi varovanja otrokove koristi strožji kot sicer, zato morajo biti za poseg v pravnomočno odločitev podani posebej utemeljeni razlogi. Enako kot pri odločanju o spremembi odločitve glede varstva in vzgoje, je treba tudi pri odločanju o spremenjenih okoliščinah pri izrečenih ukrepih zavzeti stališče, da morajo biti spremembe bistvene. Odločitev o prenehanju ukrepa sodišče praviloma sprejme takrat, ko v času trajanja ukrepa izzvenijo vsi razlogi, zaradi katerih je država posegla v družinska razmerja. 27 .

21. Na teh vrednostnih izhodiščih temelji presoja sodišča prve stopnje v delu, kjer je ugotovilo, da ni pogojev za spremembo začasne odredbe. Dokazi - poročila CSD in listine ter vloge CSD ne potrjujejo pritožbene teze, da bi sodišče prve stopnje moralo izdati novo odločbo glede začasnega skrbništva otroka oziroma izreči milejši ukrep zaradi spremenjenih okoliščin. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja spremenjene okoliščine; da so se odnosi med nasprotnima udeležencema močno izboljšali, da med njima ni več sporov in nasilja, da nasprotni udeleženec "v zadnjem obdobju" ne pije več alkohola, kar potrjujejo zdravniški pregledi, da se je nasprotni udeleženec enkrat udeležil srečanja skupine v I. in od takrat nenasilno komunicira, da nasprotna udeleženka ne more prisiliti nasprotnega udeleženca, da bi se še sedemkrat udeležil sestanka za nenasilno komunikacijo, da je prijave zoper nasprotnega udeleženca dala v afektu in užaljenosti ter so zato "morda" pretirane. Že iz teh pritožbenih navedb izhajajo razlogi, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, s tem, da sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da iz celotnega spisovnega gradiva ne izhaja, da bi po začasnem odvzemu otrok (dejansko) prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, da je (zato) še vedno podana ogroženost otrok, če bi se vrnila v varstvo in vzgojo nasprotnima udeležencema. Prepričljivi so razlogi sodišča prve stopnje, da iz poročil CSD izhaja, da namere nasprotnega udeleženca po izboljšanju razmer v domačem okolju ostajajo na verbalni ravni, da nima uvida v nasilna dejanja in v težave z alkoholizmom, da je obljubljal, da se bo vključil v vse oblike pomoči, vendar se je udeležil le enega srečanja skupine v I., da se je nasprotna udeleženka vključila v terapevtsko obravnavo, njena pretekla in sedanja ravnanja pa niti s stopnjo verjetnosti ne kažejo, da je zmožna samostojnega življenja in da bi lahko postavila meje nasprotnemu udeležencu, ki nima uvida v svoja nasilna vedenja in ravnanja, s katerim nasprotna udeleženka znova živi, kar posledično pomeni, da nasprotna udeleženka še vedno ni sposobna vzpostaviti razmer, v katerih bi zaščitila otroke pred izpostavljenim psihičnim nasiljem s strani nasprotne udeleženca 28 .

22. Primarni namen izpodbijanega sklepa je, da se otrok iz KCO začasno namesti k rejnici. S sklepom je sodišče prve stopnje tudi določilo začasne stike nasprotnih udeležencev z otrokom. Namestitev otroka iz kriznega centra k rejnici, je otroku nedvomno v korist, česar pritožba vsebinsko ne izpodbija. Nenazadnje je nasprotna udeleženka na IPS povedala, da je z namestitvijo otroka k rejnici zelo zadovoljna. Glede na predmet odločanja in okoliščine primera ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa izvedlo dokaze, kot je to predlagala nasprotna udeleženka v ugovoru - zaslišanje nasprotnih udeležencev in E. A. ter drugih udeležencev, postavitev izvedenca psihološke in psihiatrične stroke, itd. 29 Te dokaze bo sodišče prve stopnje izvedlo v zvezi z odločitvijo o glavni stvari ne glede na okoliščino, ali bosta nasprotna udeleženca vložila predlog za spremembo začasne odredbe, ki je bila izdana v zvezi z odvzemom otrok nasprotnima udeležencema.

23. Glede pritožbenih navedb, da gre za nesuspenzivni sklep, pritožbeno sodišče dodaja, da predmet odločanja z izpodbijanim sklepom ni presoja, ali so se okoliščine, ki so bile podlaga za začasni odvzem otroka nasprotnima udeležencema spremenile, marveč zgolj, ali je v korist otroka, da se ga iz kriznega centra premesti k rejnici, zato ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče prve stopnje glede te odločitve izvajalo celoviti dokazni postopek, ki je povezan z glavnim predmetom zadeve, ki je tesno prepleten v zvezi z ukrepom o začasnem odvzemu otroka nasprotnima udeležencema.

24. Podstat izdane začasne odredbe o odvzemu otrok ni bil v neprimernih stanovanjskih bivalnih pogojih nasprotnih udeležencev in v njuni nezaposlenosti 30 . Ti dve okoliščini sta bili navedeni zgolj kot dodaten opis razmer v družini in ne kot razlog, zaradi katerega so bili izrečeni ukrepi za varstvo koristi otrok(a). Srž začasne odredbe je bil v varstvu koristi otrok(a) zaradi psihičnega nasilja, ki so ga vrsto let doživljali v času skupnega bivanja z nasprotnima udeležencema, ki sta bila medsebojno fizično in psihično nasilna, kar je ob prisotnosti vpliva pod alkoholom, povzročilo nevzdržne razmere, ki so terjale takojšnje ukrepanje v smeri zavarovanja koristi otrok(a), ki so bile ogrožene. Da je bilo tako ukrepanje nujno potrebno nenazadnje kaže tudi dejstvo, da nasprotna udeleženca nista vložila ugovora zoper sklep o začasni odredbi. Okoliščine konkretnega primera tudi niso primerljive z zadevo ESČP X. proti Sloveniji 40245/10 z dne 28. 6. 2012, ker je do sedaj sodišče prve stopnje vodilo postopek brez nepotrebnega odlašanja - torej učinkovito.

Odločitev pritožbenega sodišča

25. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. Člena ZPP).

1 V nadaljevanju CSD ali predlagatelj.

2 Z 3/2024 - l. št. 2-6.

3 V nadaljevanju označena (tudi) kot otrok.

4 V nadaljevanju nasprotna udeleženka.

5 V nadaljevanju nasprotni udeleženec.

6 V nadaljevanju KCO.

7 V nadaljevanju KCM.

8 V nadaljevanju označeni kot otroci.

9 L. št. 20-24.

10 L. št. 20-23.

11 L. št. 32-33.

12 L. št. 45-48.

13 L. št. 50-55.

14 L. št. 61-64.

15 Polnoletni otrok nasprotnih udeležencev (roj. 10. 2. 2006).

16 L. št. 70-75.

17 Zmotno zapisan datum 10. 5. 2024.

18 Zadeva Wallova & Walla v. Češka.

19 Ki določa: "Pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka je treba upoštevati dve omejitvi: izreče naj se ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka; predvsem naj se izreče ukrep, s katerim se otrok staršem ne odvzame, če je s tem ukrepom mogoče dovolj zavarovati koristi otroka."

20 Prvi odstavek 160. člen DZ določa: "Sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj, izreče drug ukrep za varstvo koristi otroka, če se med izvajanjem ukrepa izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje, odloči o podaljšanju izrečenega ukrepa ali ukrep ponovno izreče."

21 Vesna Rijavec: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 272.

22 VSC Cp 307/2011, VSL I Cpg 340/99, I Cp 1155/2019, I Cp 1167/2014 in druge.

23 Ki določa: "Če je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom otroka staršem, center za socialno delo odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod, še preden sodišče odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe. Otroka se ne sme namestiti k osebi, ki ne more biti skrbnik. Glede obveznosti druge osebe, h kateri je otrok nameščen, in nadzora nad namestitvijo, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti."

24 Ki določa: "Center za socialno delo mora v 12 urah po odvzemu otroka predlagati sodišču izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka. O predlogu za izdajo začasne odredbe mora sodišče odločiti takoj, najkasneje pa v 24 urah (I). Če center za socialno delo v roku iz prejšnjega odstavka ne predlaga izdaje začasne odredbe ali če sodišče ne odloči o predlogu centra za socialno delo v roku iz prejšnjega odstavka ali zavrne izdajo začasne odredbe, se otrok takoj vrne staršem (II)."

25 Ki določa: "Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen."

26 Ki določa: "Sodišče sme za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, zlasti pa: odredbo, s katero otroka odvzame staršem in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod (I) Kadar sodišče izda odredbo iz prve alineje prejšnjega odstavka, drugo osebo, krizni center, rejnika ali zavod tudi imenuje. Otroka se ne sme namestiti k osebi, ki ne more biti skrbnik. Glede obveznosti druge osebe, h kateri je otrok nameščen, in nadzora nad namestitvijo, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti (II)."

27 Matej Čujovič * Sendi Murgel: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, stran 501.

28 Ni sicer sporno, da nasprotna udeleženca nista izvajala fizičnega nasilja nad otrokom (otroki).

29 Podrobneje glej l. št. 53-54.

30 Zato konkreten primer ni istoveten s primerom, ki ga je obravnavalo ESČP - Wallova & Walla v. Češka.