Court dismisses guarantor's claim for reimbursement, ruling debt existed before payment and passed to guarantor.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Porok s plačilom ne pridobi nove (prej neobstoječe) terjatve do dolžnika, za katerega je izpolnil dolg, ampak terjatev, ki je obstajala že pred poplačilom in ki jo je do dolžnika in poroka imel upnik, le preide na poroka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pravdni stranki sta z banko A., d. d., 11. 10. 2020 sklenili kreditno pogodbo, in sicer toženec kot kreditojemalec in tožnica kot porokinja. Banka A., d. d., je zaradi neizpolnjevanja obveznosti kreditojemalca in porokinje odstopila od pogodbe in zahtevala od tožnice plačilo vseh neplačanih obrokov. Tožnica je dolg poravnala 18. 6. 2024. S tožbo je zahtevala, da ji toženec povrne, kar je plačala. Toženec je od 1. 12. 2023 v postopku osebnega stečaja.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

3. Zoper sklep se pritožuje tožnica in med drugim navaja, da je njena terjatev do toženca nastala po začetku stečajnega postopka nad tožencem, in sicer s trenutkom njenega poplačila neplačanih obveznosti. Tudi terjatev kreditodajalke do toženca je nastala po začetku postopka osebnega stečaja, in sicer z odstopom od kreditne pogodbe dne 27. 5. 2024. Tožnica svoje terjatve v stečajni postopek ni prijavila, vendar zaradi tega njena terjatev ni prenehala. Ker je terjatev nastala po začetku stečajnega postopka, je tožnica ni bila zavezana prijaviti v postopku osebnega stečaja. Toženca v tem postopku ne bi smel zastopati stečajni upravitelj, ker je terjatev nastala po začetku stečajnega postopka in stečajni postopek nanjo ne vpliva.

4. Pritožba je bila vročena stečajnemu upravitelju in odvetniku, ki je po pooblastilu samega toženca podal odgovor na tožbo; toženec na pritožbo ni odgovoril.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Obligacijski zakonik 1 v 1018. členu določa, da na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. S porokovim plačilom ta ne pridobi nove (prej neobstoječe) terjatve do dolžnika, za katerega je izpolnil dolg, ampak terjatev, ki je obstajala že pred poplačilom in ki jo je do dolžnika in poroka imel upnik, le preide na poroka. 2

7. Ker je regresna terjatev poroka do glavnega dolžnika ista terjatev, kot jo je imel upnik do glavnega dolžnika, je v konkretnem primeru potrebno ugotoviti, kdaj je nastala terjatev banke kot dajalke kredita. Ta terjatev v nasprotju z zatrjevanjem tožnice ni nastala z odstopom od kreditne pogodbe. Takrat je le (v celoti) zapadla v plačilo. Terjatev je nastala s sklenitvijo kreditne pogodbe (pogodbene obveznosti namreč nastanejo s sklenitvijo pogodbe), 3 ker je bilo takrat znano, kaj je predmet obveznosti in kakšno dajatev ali storitev lahko upnik zahteva od dolžnika. 4 Banka bi lahko že vse od sklenitve kreditne pogodbe s svojo terjatvijo razpolagala ter bi jo lahko v celoti (torej tudi v tistem delu, v katerem do začetka postopka osebnega stečaja še ni zapadla) prijavila v postopek osebnega stečaja. 5

8. Terjatev banke do toženca in regresna terjatev tožnice do toženca (kot je obrazloženo zgoraj, gre za eno terjatev) je torej nastala s sklenitvijo kreditne pogodbe 10. 11. 2020 in pred začetkom postopka osebnega stečaja 1. 12. 2023. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da je potrebno zaradi načela koncentracije vse terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljati v stečajnem postopku (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP) in da bi tožnica svojo terjatev v postopku osebnega stečaja lahko prijavila pod odložnim pogojem skladno z drugim odstavkom 296. člena ZFPPIPP. 6 Ker s tožbo tožnica zahteva izpolnitev obveznosti, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, odločitev o zahtevku pa bi neposredno vplivala na stečajno maso (tožnica namreč zahteva plačilo zneska in ne ugotovitev obstoja terjatve), je taka tožba nedopustna in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. 7

9. Tožnica je postavila zahtevek v zvezi s terjatvijo, ki bi jo lahko uveljavljala le v okviru stečajnega postopka, zato mora biti toženec v tem pravdnem postopku zastopan po stečajnem upravitelju, kar je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. V zvezi z zatrjevano kršitvijo določb postopka glede zastopanja pa sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da bi se nanjo lahko sklicevala le stranka, ki v pravdi ni bila pravilno zastopana (v obravnavanem primeru torej toženec in ne tožnica). 8

10. Upoštevajoč navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker ni ugotovilo zatrjevanih kršitev glede nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka (sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku 9 ), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

1 Uradni list RS, št. 83/2001 in nadaljnji, v nadaljevanju OZ.

2 Stališče, da porok ter glavni dolžnik odgovarjata za isto terjatev (in da regresni zahtevek poroka ne predstavlja ločene terjatve), je potrjeno tako v teoriji (N. Plavšak, Učinki postopkov zaradi insolventnosti na položaj poroka, zbornik Sodobno insolvenčno pravo 2022, Tax-fin-lex, d. o. o., Ljubljana 2022, str. 37-39) kot v sodni praksi (sodba VSRS II Ips 62/2019 z dne 21. 11. 2019; v navedeni odločbi je Vrhovno sodišče zavrnilo stališče predhodne prakse višjega sodišča - zavzeto tudi v sodbi VSL II Cp 1258/2018 z dne 24. 10. 2018, na katero se sklicuje pritožnica - da regresna terjatev nastane šele z njenim dejanskim plačilom in da porok in glavni dolžnik ne odgovarjata za isto terjatev).

3 V. Kranjc v: M. Juhart, N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 335.

4 Sklep VSL I Cpg 1395/2013 z dne 9. 10. 2014.

5 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/2007 in nadaljnji, v nadaljevanju ZFPPIPP) v drugem odstavku 256. člena določa, kako se obrestujejo terjatve, ki ob začetku stečajnega postopka še niso zapadle, kar pomeni, da se v stečajni postopek prijavi vse terjatve do stečajnega dolžnika (tudi tiste, ki še niso zapadle).

6 Za presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni pomembno, da terjatev ni prenehala, četudi je tožnica ni prijavila v stečajni postopek - obstoj terjatve tožnice se lahko zaradi načela koncentracije ugotavlja le znotraj postopka osebnega stečaja in pravdno sodišče ne sme meritorno odločati o obstoju take terjatve ali obveznosti plačila stečajnega dolžnika.

7 Sklep VSL III Cp 2417/2015 z dne 5. 10. 2015, sklep VSM I Cp 620/2023 z dne 13. 2. 2024; tudi M. Levstek, Vpliv postopka osebnega stečaja na pravdni postopek, Pravosodni bilten št. 2/2015, str. 89.

8 Sodba VSL II Cp 960/2022 z dne 17. 7. 2023, sodba VSL I Cpg 521/2021 z dne 12. 4. 2022.

9 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.