Appeal dismissed; temporary contact restriction and prohibition of taking children are one indivisible decision.

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Z izdano začasno odredbo o začasni omejitvi pravice do stikov tako, da stiki med nasprotnim udeležencem in otroki potekajo samo pod nadzorom strokovnih oseb CSD, je hkrati zaobsežena tudi prepoved, da nasprotni udeleženec otroke prevzame v vrtcu, šoli ali od katerekoli druge osebe, pri kateri se otroci nahajajo v varstvu. Gre za enovito, vsebinsko povezano odločitev, kar pomeni, da nasprotni udeleženec izven stikov pod nadzorom, drugih stikov z otroki nima, zato je II. točka izreka sklepa nepotrebna. Kot je pravilno navedla predlagateljica v pritožbi, bo sodišče nadaljnje odločitve glede dinamike, načina in obsega stikov prilagajalo v nadaljevanju postopka ugotovljenim okoliščinam (na podlagi poročil CSD glede izvajanja stikov pod nadzorom, oziroma glede na ugotovitve iz nadalje izvedenega dokaznega postopka) z novimi sklepi o začasni odredbi oziroma s končno odločbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom začasno omejilo pravico do stikov nasprotnega udeleženca z otroki A. A., B. A. in C. A. tako, da stiki med njimi potekajo samo v prostorih in pod nadzorom strokovnih oseb Centra za socialno delo X. 1 , in sicer vsak drugi teden v trajanju ene ure, v terminu, ki ga določi CSD X. Slednjemu je naložilo, da je dolžan spremljati potek stikov in sodišču o poteku stikov pod nadzorom enkrat mesečno posredovati poročilo skupaj z mnenjem (I. točka izreka sklepa). Z II. točko izreka sklepa je nasprotnemu udeležencu začasno za čas izvajanja stikov pod nadzorom CSD X., prepovedalo otroke prevzeti v vrtcu in šoli ali od katerekoli druge osebe, pri kateri se otroci nahajajo v varstvu. Za primer kršitve obveznosti po navedeni začasni odredbi je določilo denarno kazen v višini 500 EUR (III. točka izreka sklepa). Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, je zavrnilo (IV. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča, vendar najdalj devet mesecev od dneva njene izdaje, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve ter da bodo stroški v zvezi z začasno odredbo odmerjeni s končnim sklepom (V. do VII. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca postopka.

3. Predlagateljica vlaga pritožbo zoper II., IV. in V. točko izreka sklepa iz razloga absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da začasna odredba iz I. točke izreka velja do drugačne odločitve sodišča, vendar najdalj devet mesecev od dneva njene izdaje, začasna odredba iz II. točke izreka pa velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do končne odločitve v tem nepravdnem postopku.

Meni, da omejitev prepovedi prevzema otrok iz vrtca, šole oziroma od katerekoli druge osebe, kjer se otroci nahajajo, za obdobje devetih mesecev oziroma na čas izvajanja stikov pod nadzorom nima zakonite podlage, saj se omejitev iz 2. odstavka 163. člena Družinskega zakonika (DZ) nanaša izključno na začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Za vse druge vrste začasnih odredb, kar vključuje tudi prepoved prevzema otrok iz varstva, DZ glede trajanja ne določa nobenih omejitev. Tako za te začasne odredbe velja splošna ureditev iz ZIZ. Takšna začasna odredba tako traja toliko časa, kolikor to določi sodišče, oziroma do pravnomočnega zaključka postopka o glavni stvari. Odločitev sodišča glede prepovedi prevzema otroka iz šole, vrtca oziroma od oseb, pri katerih se otroci nahajajo v varstvu, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni z ničemer utemeljena, zato v tem delu sklepa niti ni mogoče preizkusiti. Sodišče v spisu nima opore, da bi lahko sklepalo, da otroci po devetih mesecih ne bodo več ogroženi, in da bi jih lahko nasprotni udeleženec neovirano prevzemal v vrtcu in šoli. Kot izhaja iz spisa, je na strani nasprotnega udeleženca izkazan sindrom odvisnosti od alkohola, v katerega nima uvida in za zdravljenje ni notranje motiviran. Poleg tega je s poročilom vrtca in CSD izkazano, da je nasprotni udeleženec otroke najmanj enkrat prevzel v vinjenem stanju. Iz odgovora pediatrinje otrok izhaja, da je nasprotni udeleženec otroke pripeljal na pregled, pri čemer je močno zaudarjal po alkoholu. Izkazano je torej, da je nasprotni udeleženec otroke v preteklosti nedvomno ogrožal s tem, da jih je prevzemal pod vplivom alkohola, oziroma da so bili otroci v njegovi oskrbi tudi v času, ko je bil pod vplivom alkohola. V takšnih okoliščinah, ki so v spisu izkazane z izvedenskim mnenjem sodne izvedenke za psihiatrijo ter poročili CSD, vrtca in osebne pediatrinje, bi moralo sodišče glede prepovedi prevzema otrok začasno odredbo izdati za čas do drugačne odločitve sodišča oziroma do končne odločitve v tej zadevi. Vse nadaljnje odločitve so namreč odvisne od tega, ali bo nasprotni udeleženec na načine, kot sta jih predlagali sodni izvedenki, izkazoval abstinenco. V tem primeru bo sodišče lahko svoje odločitve prilagajalo spremenjenim okoliščinam z novimi sklepi o začasni odredbi.

4. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

5. Smiselno zoper ugodilni del izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje nasprotni udeleženec.

Opozarja, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na okoliščine, izpovedi strank in dokaze iz leta 2023, čeprav ti dokazi glede na potek časa ne dokazujejo njegovega sedanjega zdravstvenega stanja in starševskih kapacitet oziroma zmožnosti delovati ter izvajati starševsko pravico (izvajati osebne stike) v korist mladoletnih otrok. Meni, da sodna izvedenka s področja psihiatrije D. D. ni imela nobene podlage za mnenje, da objektivno ni izkazana abstinenca nasprotnega udeleženca od alkohola, saj glede tega ni naredila nobenega testa in ni pridobila novejših laboratorijskih izvidov. Do tovrstnega zaključka je prišla na podlagi podatkov o njegovem zdravstvenem stanju, ki v času podaje mnenja in odločanja sodišča niso več podani. Ugotoviti je, da je bil nasprotni udeleženec na zdravljenju v PB Y., da je zdravljenje zaključil ter da ne uživa več alkohola, kar lahko dokaže s pregledom pri zdravniku ter z laboratorijskim pregledom krvi, tudi z laboratorijsko preiskavo krvi za gama glutamil transferazo. Na podlagi dejstva, da po 30. 8. 2023 ni predložil dogovorjenega izvida krvi, sodišče prve stopnje ne more sedaj utemeljeno sklepati, da ima še vedno težave z uživanjem alkohola ter da so mladoletni otroci pri nasprotnem udeležencu ogroženi. Sodišče prve stopnje sklep o začasni odredbi gradi tudi na podlagi zaslišanja strank postopka, ki je bilo opravljeno 30. 8. 2023, kar je pred njegovim zdravljenjem v PB Y. Nasprotni udeleženec že dlje časa, to je od 30. 11. 2023 popolnoma abstinira, zaradi česar v celoti zmore izvajati starševsko skrb ter stike brez nadzora.

6. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

7. Pritožbi sta neutemeljeni.

8. Udeleženca postopka sta starša treh mladoletnih otrok, A. A. (letnik 2017), B. A. (letnik 2018) in C. A. (letnik 2021).

O pritožbi predlagateljice

9. Z izdano začasno odredbo o začasni omejitvi pravice do stikov tako, da stiki med nasprotnim udeležencem in otroki potekajo samo pod nadzorom strokovnih oseb CSD, je hkrati zaobsežena tudi prepoved, da nasprotni udeleženec otroke prevzame v vrtcu, šoli ali od katerekoli druge osebe, pri kateri se otroci nahajajo v varstvu. Gre za enovito, vsebinsko povezano odločitev, kar pomeni, da nasprotni udeleženec izven stikov pod nadzorom, drugih stikov z otroki nima, zato je II. točka izreka sklepa nepotrebna. Kot je pravilno navedla predlagateljica v pritožbi, bo sodišče nadaljnje odločitve glede dinamike, načina in obsega stikov prilagajalo v nadaljevanju postopka ugotovljenim okoliščinam (na podlagi poročil CSD glede izvajanja stikov pod nadzorom, oziroma glede na ugotovitve iz nadalje izvedenega dokaznega postopka) z novimi sklepi o začasni odredbi oziroma s končno odločbo.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

10. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage 161. člena DZ, ki določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Na podlagi 1. odstavka 163. člena DZ lahko sodišče odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerem je bil otrok nameščen, in sicer največ za dve uri na teden. Osnovni namen stikov otroka s starši je, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi, stiki pa se izvajajo le pod pogojem, da so za otroka varni in v njegovo korist. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev in je ne glede na določbo 1. in 3. odstavka 160. člena DZ ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati (2. odstavek 163. člena).

11. Sodišče prve stopnje je odločitev o omejitvi pravice očeta do stikov z otroki sprejelo na podlagi s stopnjo verjetnosti izkazane ugotovitve, da nasprotni udeleženec kronično prekomerno in škodljivo uživa alkohol, zaradi česar je ocenilo, da bi bili otroci lahko na stikih brez nadzora ogroženi. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki jih pritožba v ničemer ne omaja, saj ne navede nobenih tehtnih argumentov, ki bi vzbudili dvom v pravilnost sprejete odločitve. S stopnjo verjetnosti izkazano odločitev, da nasprotni udeleženec na stikih ogroža otroke zaradi odvisnosti od alkohola, sodišče ni sprejelo zgolj na v preteklosti izpostavljenih treh dogodkih, temveč na podlagi obširno izvedenega dokaznega postopka, ki je vključeval zaslišanje obeh udeležencev, ne samo na naroku 30. 8. 2023, temveč tudi na naroku 18. 6. 2024, več mnenj CSD ter mnenji sodne izvedenke za psihiatrijo dr. D. D. ter sodne izvedenke za področje klinične psihologije dr. E. E. Že izvedenski mnenji ter mnenje CSD dajejo dovolj zanesljivo oporo za ugotovitev, da ima nasprotni udeleženec kronične težave pogostega čezmernega pitja alkohola, ki jih sam minimalizira. Pritožbena navedba, da je bilo pritožnikovo zdravljenje odvisnosti od alkohola po zdravljenju v PB Y. zaključeno, nasprotuje ugotovitvi izvedenke dr. D. D., pridobljene na podlagi njegove medicinske dokumentacije, iz katere izhaja, da je bil sicer res hospitaliziran v PB Y., a predvidenega zdravljenja za paciente, ki so odvisni od alkohola, ni končal, in je bil odpuščen iz bolnišnice zaradi treh dogodkov kršenja terapevtskega dogovora. Po mnenju izvedenke je nujen predpogoj za izvajanje starševskih funkcij vzdrževanje stroge abstinence od alkohola, ki ga je pri nasprotnem udeležencu mogoče spremljati zgolj pod strokovnim vodenjem. Nadalje navaja, da od 30. 11. 2023 popolnoma abstinira, kar je v nasprotju s poročilom pediatrinje otrok, da je v mesecu marcu 2024 pri nasprotnem udeležencu opazila močan zadah po alkoholu. Ker je torej sodišče prve stopnje s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da bi bili otroci, če bi se stiki izvajali kot do sedaj, pri nasprotnem udeležencu ogroženi, saj v stanju akutnega alkoholnega opoja ni sposoben prepoznavati potreb mladoletnih otrok in se na njih ustrezno odzvati, je pravilno z izdano začasno odredbo uredilo položaj, s katerim je ogroženost otrok preprečena.

12. V pritožbah uveljavljani razlogi niso podani, prav tako tudi ne kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP -1).

1 V nadaljevanju CSD X.