Administrative court dismissed driver's license points erasure claim due to exceeding 17-point limit before training completion.

I. Tožba se zavrne.

II. Tožena stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Da bi tožnik lahko dosegel izbris štirih kazenskih točk v EKT, bi moral skladno z določbo tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1 program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo opraviti pred datumom 28. 9. 2021, ko je s storitvijo navedenih prekrškov dosegel enajst kazenskih točk in tako skupaj z že 24. 4. 2021 doseženimi devetimi kazenskimi točkami presegel mejo dovoljenih sedemnajstih kazenskih točk.

[OBRAZLOŽITEV]

Izpodbijana odločba

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožnika za izbris štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu (1. točka izreka) in odločila, da posebni stroški v zvezi s tem postopkom niso nastali (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je uvodoma razvidno, da je tožena stranka 4. 10. 2021 za tožnika prejela potrdilo o uspešno opravljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, št. P-0130-2021-115 z dne 30. 9. 2021 (v nadaljevanju potrdilo), ki se ga je v času od 28. 9. 2021 do 30. 9. 2021 udeležil pri A., d. d. Po pregledu spisovne dokumentacije in vpogledu v skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu (v nadaljevanju EKT) je ugotovila, da je tožnik na dan prejema potrdila presegel sedemnajst kazenskih točk, saj je imel v EKT pravnomočno vpisanih skupno dvajset kazenskih točk. Devet točk je bilo vpisanih na podlagi plačilnega naloga št. ODL-5550092263379/2021 (pravnomočnost 24. 4. 2021), ki je bil tožniku izdan zaradi prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena takrat veljavnega Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) in enajst točk na podlagi plačilnega naloga št. PN-0000123230675/2021 (pravnomočnost 28. 9. 2021), ki je bil tožniku izdan zaradi prekrškov po 2. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP (osem točk) in po 2. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP (tri točke).

3. Ob upoštevanju navedenega je tožena stranka ugotovila, da so podani pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iz tretjega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in je o tem skladno s tretjim odstavkom 207. člena ZP-1 po uradni dolžnosti obvestila Okrajno sodišče v Trbovljah. Na tej podlagi je tožena stranka zaključila, da niso izpolnjeni pogoji za izbris kazenskih točk iz tretjega odstavka 50. člena Zakona o voznikih.

Tožba

4. Tožnik navaja, da je izpodbijana odločba nepoštena, ker tožena stranka ni pravilno sledila datumu za izbris kazenskih točk, ki se ga je on striktno držal.

Odgovor na tožbo

5. Tožena stranka ponavlja svoje navedbe iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne ter priglaša stroške postopka. V zvezi z navedbami tožnika, da ni pravilno upoštevala potrdila, poudarja, da je slednjega prejela 4. 10. 2021, ko je bilo v EKT vpisanih dvajset kazenskih točk.

O dopustnosti tožbe

6. Sodišče je tožnika na podlagi 31. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sklepom I U 1758/2021-10 z dne 11. 2. 2022 pozvalo, da v roku 15 dni odpravi pomanjkljivosti tožbe tako, da postavi tožbeni predlog v skladu s 30. členom ZUS-1. Kljub temu da tožnik v postavljenem roku navedenih pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, je sodišče presodilo, da te niso take, da tožbe ne bi moglo vsebinsko obravnavati. Ustaljena je namreč sodna praksa Vrhovnega sodišča, da tožbenega predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravni akt oziroma njegov del naj se odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.1 Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker tožena stranka ni pravilno sledila datumu za izbris kazenskih točk. Na podlagi navedenega je po presoji sodišča mogoče sklepati, da tožnik s tožbo želi doseči odpravo izpodbijane odločbe.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Tožnik toženi stranki v tožbi očita, da je napačno sledila datumu za izbris kazenskih točk, kar pomeni, da je med strankama sporno vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, in sicer tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1.

9. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in dodaja naslednje.

10. Določba tretjega odstavka 50. člena ZVoz-12 določa, da se programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo lahko udeleži tudi imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže štiri kazenske točke, pa do dneva, ko opravi program, ne preseže sedemnajstih kazenskih točk, če mu kazenske točke niso bile izrečene zaradi prekrškov z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Po uspešno zaključenem programu se vozniku z dnem, ko organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, predloži potrdilo o opravljenem dodatnem usposabljanju za varno vožnjo, enkrat v dveh letih izbrišejo iz EKT štiri kazenske točke.

11. Iz citirane zakonske določbe izhaja, da imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja na dan, ko opravi program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ne sme preseči sedemnajstih kazenskih točk. Tistega dne, ko predloži potrdilo toženi stranki oziroma, takrat ko ga ta prejme, pa se vozniku, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1, iz EKT izbrišejo štiri kazenske točke. Tožnik ima zato prav, ko toženi stranki očita, da je napačno sledila datumu za izbris kazenskih točk (na dan 4. 10. 2021, ko je za tožnika prejela potrdilo), vendar pa po presoji sodišča to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.

12. Med strankama namreč ni sporno, da je tožnik: (1) na dan 24. 4. 20213 dosegel devet kazenskih točk zaradi prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena ZprCP; (2) na dan 28. 9. 2021 pa enajst kazenskih točk zaradi prekrškov po 2. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP (osem točk) in po 2. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP (tri točke)4; (3) program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo pa opravljal od 28. 9. 2021 do 30. 9. 2021.

13. Da bi tožnik lahko dosegel izbris štirih kazenskih točk v EKT, bi moral skladno z določbo tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1 program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo opraviti pred datumom 28. 9. 2021, ko je s storitvijo navedenih prekrškov dosegel enajst kazenskih točk in tako skupaj z že 24. 4. 2021 doseženimi devetimi kazenskimi točkami presegel mejo dovoljenih sedemnajstih kazenskih točk. Ob upoštevanju navedenega je izpodbijana odločba, kljub temu da je tožena stranka pri izračunu skupnega števila kazenskih točk tožnika v EKT napačno upoštevala datum prejema potrdila, to je 4. 10. 2021 namesto datuma končanja programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, to je 30. 9. 2021, pravilna in zakonita. Tožnik je namreč na dan 28. 9. 2021, 30. 9. 2021, 4. 10. 2021 presegal sedemnajst kazenskih točk v EKT (tretji odstavek 50. člena ZVoz-1), zato pogojev iz tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1 za izbris kazenskih točk iz EKT ni izpolnjeval in bi bilo treba njegovo zahtevo v zvezi s tem v vsakem primeru zavrniti.

14. Sodišče je po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

15. Odločitev je sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženo stranko ni sporno. Kot je sodišče namreč že pojasnilo, je med strankama sporno le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1). Tožnik pa tudi ni predlagal izvedbe glavne obravnave.

O stroških postopka

16. Tožena stranka od tožnika zahteva povrnitev stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Glej sklep VSRS I Up 139/2023 z dne 29. 6. 2023 (11. točka obrazložitve).

2 Sodišče je pri presoji zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe uporabilo materialni zakon, ki je veljal v času njene izdaje, to je čistopis ZVoz-1 (Ul. RS št. 85/2016 z dne 28. 12. 2016).

3 Kazenske točke se dosežejo s pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, s katero so bile izrečene. (glej sklep Višjega sodišča v Celju EPVDp 35/2022 z dne 20. 4. 2022, 6. točka obrazložitve).

4 Tožnik tem pravno odločilnim ugotovitvam tožene stranke za izdajo izpodbijane odločbe v tožbi ne ugovarja.