Appeal dismissed; land determination suspended pending concurrent co-ownership establishment process.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Načeloma drži, da se po veljavni zakonodaji, ki je citirana v pritožbi, pripadajoče zemljišče lahko ugotavlja tudi k stavbi, ki ni v etažni lastnini. Vendar ni pritožbeno izpodbijano, da za konkretno stavbo že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine, zato bi bilo določanje pripadajočega zemljišča k stavbi v navidezni solastnini nesmiselno, pa tudi ni dopustno na takšen način kopičiti sicer izključujočih pravnih podlag.

Glede na izvedensko poročilo o tlorisu stavbe in zemljišču pod stavbo, bo sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine moralo skladno s tretjim odstavkom 30. člena ZVEtL-1 ustanoviti stavbno pravico. Vendar jo bodo predlagatelji, če se bo izkazalo, da so lastniki tudi tistega dela zemljišča, ki ga stavbna pravica pokriva, v zato določenih postopkih lahko ukinili oziroma izbrisali, saj očitno ne bo več potrebna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek določitve pripadajočega zemljišča (skladno z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča - ZVEtL-1) prekinilo do pravnomočno končanega postopka po predlogu za vzpostavitev etažne lastnine, ki se pri istem sodišču vodi pod opr. št. eN 86/2021.

2. Obrazložilo je, da predhodni zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine na stavbi v dejanski etažni lastnini ni zakonsko določena procesna predpostavka za ugotovitev pripadajočega zemljišča, a se je v pravni teoriji in sodni praksi izoblikovano stališče, da se postopek za določitev pripadajočega zemljišča prekine do vzpostavitve etažne lastnine na stavbi. Navedeno je smiselno tudi iz praktičnega vidika, saj vpis položaja splošnega skupnega dela stavbe na pripadajočem zemljišču v zemljiški knjigi ni mogoč, dokler v vanjo ni vpisana tudi sama stavba. Ker bo po prekinitvi tega postopka postopek za vzpostavitev etažne lastnine lahko stekel hitreje, je upoštevano tudi načelo ekonomičnosti.

3. Predlagatelji s stališčem sodišča prve stopnje ne soglašajo. Pritožbeno sicer ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za navidezno solastnino kot obliko dejanske etažne lastnine, a navajajo, da ne gre za tipičen položaj v praksi, zato stališče iz sodne prakse ni uporabljivo. Obe zadevi (vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča) bi bilo smiselno združiti, kar je bilo sodišču prve stopnje predlagano. Nesmiselno bi bilo ustanavljati zakonito stavbno pravico za streho objekta, če bi se izkazalo, da je celotno zemljišče objekta v lasti lastnikov stavbe. Tudi če se postopka ne bi združila, lahko tečeta vzporedno, kar se dogaja v praksi. Poleg tega se lahko skladno z obstoječo zakonodajo in sodno prakso pripadajoče zemljišče vpiše kot pomožna nepremičnina k tisti parceli, na kateri stoji stavba. Predlagatelji predlagajo razveljavitev sklepa o prekinitvi.

4. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Razlogi sodišča prve stopnje za prekinitev postopka so pravilni. Kljub temu, da predhodna vzpostavitev etažne lastnine ni zakonska procesna predpostavka, prekinitev podpira tako pravna teorija 1 kot sodna praksa, tudi najnovejša, ki je zavzela stališče, da je določitev pripadajočega zemljišča organsko povezana s predhodno vzpostavljeno etažno lastnino na stavbi, v zvezi s katero se ugotavlja takšno zemljišče. Gre za tipično predhodno vprašanje, saj je od tega odvisno, kakšna oblika lastnine lastnika stavbe obstaja na pripadajočem zemljišču . 2 Že iz tega razloga je bilo treba izpodbijani sklep potrditi.

7. Tudi ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče ne ocenjuje, da v obravnavani zadevi ne gre za tipični položaj v praksi. Zgolj ugotovitev sodnice ob ogledu v postopku vzpostavitve etažne lastnine, da bi bilo smiselno najprej rešiti pripadajoče zemljišče, ni v ničemer zavezujoča. Na morebitno združitev obeh zadev (vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča) pritožbeno sodišče nima vpliva, o tem mora najprej odločiti sodišče prve stopnje, Na pritožbene navedbe, da lahko oba postopka tečeta vzporedno, pa je odgovorjeno zgoraj. Načeloma drži, da se po veljavni zakonodaji, ki je citirana v pritožbi, pripadajoče zemljišče lahko ugotavlja tudi k stavbi, ki ni v etažni lastnini. Vendar ni pritožbeno izpodbijano, da za konkretno stavbo že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine, 3 zato bi bilo določanje pripadajočega zemljišča k stavbi v navidezni solastnini nesmiselno, pa tudi ni dopustno na takšen način kopičiti sicer izključujočih pravnih podlag.

8. Ostaja še odgovor na pritožbeni ugovor, da bi bilo nesmiselno ustanavljati zakonito stavbno pravico za streho objekta, če bi se izkazalo, da je celotno zemljišče objekta v lasti lastnikov stavbe. Drži, da bo glede na izvedensko poročilo o tlorisu stavbe in zemljišču pod stavbo (A49), sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine (verjetno 4 ) moralo skladno s tretjim odstavkom 30. člena ZVEtL-1 ustanoviti stavbno pravico. Vendar jo bodo predlagatelji, če se bo izkazalo, da so lastniki tudi tistega dela zemljišča, ki ga stavbna pravica pokriva, v zato določenih postopkih lahko ukinili oziroma izbrisali, saj očitno ne bo več potrebna.

9. Ker pritožba predlagateljev ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v povezavi s 30. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

1 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, A. Božič Penko in ost., GV Založba, 2023, str. 246, ki ga sodišče prve stopnje in predlagatelji različno tolmačijo.

2 Prim. VSL III Cp 288/2025 z dne 27. 3. 2025.

3 V tem postopku je v vednost predloženo izvedensko mnenje v zvezi z etažno lastnino (A49).

4 Pritožbeno sodišče ne more in ne sme prejudicirati postopkov in ravnanj sodišča prve stopnje, zato se lahko le na splošno izreka glede na obstoječo pravno podlago.