Appeal dismissed; court's valuation report compliance determines expert fees, not client objections to methodology.

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

[JEDRO]

Pripombe na cenilno poročilo so predmet obravnave v sklepu, s katerim sodišče ugotovi vrednost nepremičnine, na sam nastanek stroškov cenilca za opravo cenilnega poročila oziroma izvedenskega mnenja pa ne vplivajo. Sodišče je tisto, ki določi obseg dela cenilca glede na dejanske okoliščine konkretnega primera, cenilno poročilo pa mora ustrezati lastnostim cenilnega poročila in predvsem nalogi, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sodnemu izvedencu in cenilcu kmetijske stroke A. A., ki je izjavil, da je že pokojninsko in invalidsko zavarovan, se za opravljeno izvedeniško delo odobri: - nagrada v (bruto) znesku 401,00 € (I. točka izreka sklepa), da se od 90 % odmerjenega bruto zneska kot osnove obračuna 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v vrednosti 31,94 € in 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen v vrednosti 1,91 €, kar plača izplačevalec dohodka (sodišče) (II. točka izreka sklepa), da sodni izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV (III. točka izreka sklepa), da obračun in nakazilo vrednosti na ustrezne račune izvrši finančno računovodska služba sodišča iz sredstev predujma, ki ga je založil upnik B. d.d. (IV. točka izreka sklepa), da se na osebni račun sodnega izvedenca in cenilca št. 000, odprt pri Banki, nakaže ustrezna neto vrednost osebnega prejemka (bruto priznana vrednost iz I. točke je zmanjšana za akontacijo dohodnine in za 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje) (V. točka izreka sklepa), da se davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine), 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje, 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen nakažejo na ustrezne račune države (VI. točka izreka sklepa) in da se plačilo se izvede najpozneje v 20. do 45. dneh od pravnomočnosti tega sklepa (VII. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je hkrati s pritožbo vložil tudi pripombe na cenitveno poročilo, ki ga je predložil cenilec, in je v le-teh ugotovil, da cenilec ni opravil dela, ki mu ga je naložilo sodišče. Drugi odstavek 178. člena ZIZ določa, da vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Cenilec v svojem poročilu ni opravil tega dela, saj ni uporabil primarne metode, to je metode tržnih primerjav, pa bi jo moral, ker je imel za to dovolj podatkov. Cenilec navaja, da je zaradi špekulacijskih razlogov izločil tako visoke kakor nizke cene primerljivih nepremičnin, in zato po njegovem mnenju primerljivih poslov kar ni. Značilnost nepremičnin je ta, da so vse nepremičnine enkratne, kar pomeni, da dveh istovrstnih nepremičnin na trgu ni. Če bi se sledilo pavšalni navedbi cenilca, potem metoda primerljivih poslov sploh ne bi obstajala. Pritožnik je sam našel primerljive nepremičnine, ki jih navaja in opisuje. Sprašuje se, kako je cenilec sploh ugotovil, da gre kar za vse posle, ki so bili opravljeni za špekulacijske posle. Za zgornje razlike, tam kjer je potrebno, torej cenilec opravi prilagoditve in ugotovi indikativno vrednost ocenjevane nepremičnine. Na podlagi vsega zapisanega cenilec ni imel podlage, da uporabi dohodkovno metodo in si je izbral lažjo pot.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima za to delo skladno s prvim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. Njihovo plačilo se določa po tarifi za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela, ki jo vsebuje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik).

5. Upnik posameznih priznanih zneskov nagrade in stroškov v pritožbi ne prereka, cenilcu očita zgolj, da dela ni opravil (strokovno) oziroma da cenitev nepremičnine ni ustrezna. Pripombe na cenilno poročilo so predmet obravnave v sklepu, s katerim sodišče ugotovi vrednost nepremičnine, na sam nastanek stroškov cenilca za opravo cenilnega poročila oziroma izvedenskega mnenja pa ne vplivajo. Sodišče je tisto, ki določi obseg dela cenilca glede na dejanske okoliščine konkretnega primera, cenilno poročilo pa mora ustrezati lastnostim cenilnega poročila in predvsem nalogi, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje.

6. V danem primeru ni dvoma, da je cenilec cenilno poročilo podal ter svojo nalogo opravil, četudi upniku ne ustreza uporabljena metoda. Izvedencu bi bilo za podano izvedensko mnenje mogoče odreči plačilo le, če ne bi odgovoril na vprašanja, ki mu jih je postavilo sodišče (torej če dela sploh ne bi opravil), ali če bi šlo za očitno neskrbno in nestrokovno izdelano mnenje, takšne očitne neskrbnosti in nestrokovnosti pa v cenilnem poročilu ni zaznati. Višje sodišče v okviru pritožbenega preizkusa pravilnosti odločitve o priznanju nagrade (in stroškov) izvedencu vsebinsko ne presoja niti izvedenskega mnenja niti pripomb nanj. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem po usklajeni sodni praksi tudi ne predstavlja razloga za odklonitev plačila izvedencu za opravljeno delo (primerjaj sklep VSM I Ip 932/2014 z dne 18. 12. 2014 in VSL II Cp 98/2017 z dne 24. 3. 2017).

7. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).