Appeal dismissed; court lacks authority to share debtor data with creditor, but data controllers must upon request.

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Izvršilno sodišče nima zakonske podlage, da upniku posreduje pridobljene podatke o premoženju dolžnika. Ravno zaradi tega so v zakonu predpisane izjeme, ko se s podatki, ki jih pridobi sodišče, seznani (tudi) upnik. Pač pa mora (in upniku zato ni kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva) upravljavec podatkov ali zbirk podatkov upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo posredovati podatke. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog za pridobitev podatkov o višini plače in drugih prejemkih dolžnika pri delodajalcu zavrže (1. točka izreka sklepa) in da se predlog upnika za povračilo stroškov, priglašenih v vlogi z dne 28. 2. 202, zavrne (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da obrazložitvi sodišča nasprotuje, saj lahko sodišče skladno z drugim odstavkom 4. člena ZIZ od upravljavcev podatkov ali zbirk podatkov brezplačno pridobi tudi druge podatke, potrebne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka. Iz pravnomočnega sklepa o izvršbi izhaja, da se zoper dolžnika dovoli, poleg rubeža in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, tudi izvršba z rubežem plače, ki jo dolžnik prejema pri dolžnikovem dolžniku. Upnik je opravil poizvedbe pri ZPIZ, kjer je prejel podatek, da je dolžnik redno zaposlen pri omenjenem delodajalcu še danes.

Upnik lahko v skladu s 134. členom ZIZ predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Na podlagi določbe tretjega odstavka 134. člena ZIZ se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da je treba v zvezi z vsebino predloga po prvem odstavku 134. člena ZIZ smiselno uporabiti določbe o vsebini predloga za izvršbo. S tem namenom pa upnik nujno potrebuje podatke o dolžnikovi obveznosti, česar brez zahtevanih podatkov ne more pridobiti.

Upnik ne more učinkovito izvrševati svoje ustavne pravice do izvršbe, ki je del pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave RS), če nima učinkovite možnosti, da pridobi podatke, ki mu omogočajo, da vloži ustrezen predlog po 134. členu ZIZ. Nadalje, upnik naslovno sodišče opozarja, da postopek po 134. členu ZIZ ni samostojen postopek, ampak je neposredno povezan s postopkom izvršbe zoper dolžnika, saj se nanaša na neizpolnitev obveznosti po sklepu o izvršbi zoper dolžnika ter je s tem ključen za uspešnost izvršilnega postopka.

Drugega postopka brez prvega sploh ne more biti, pri čemer se tudi z drugim postopkom zasleduje poplačilo upnika glede obveznosti zoper dolžnika. Pri tem upnik v obravnavani zadevi za naveden namen priprave predloga niti ne zahteva podatkov o premoženju dolžnikovega dolžnika, ampak dolžnika (6. točka prvega odstavka 4. člena ZIZ), za kar ima tudi brez sprožitve postopka po 134. členu ZIZ upravičen interes. Nenazadnje je sodišče dolžno podatke o dolžnikovi plači pridobiti po uradni dolžnosti še pred izdajo sklepa o izvršbi (četrti odstavek 40.

člena ZIZ), upnik pa lahko tekom izvršilnega postopka od sodišča zahteva, da mu predloži podatke o dolžnikovem premoženju iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc, tudi v zvezi z izplačevalci plače (12. odstavek 31. člena ZIZ). Velja omeniti, da je upnik na Finančno upravo Republike Slovenije dne 6. 2. 2025 naslovil prošnjo za posredovanje tovrstnih podatkov, vendar je bila ta zavrnjena. V položaju, ko se je upnik v obravnavani zadevi že neuspešno obrnil na FURS glede izplačil dolžnikove plače, je sodišče, ki ima omogočen neposredni dostop do zahtevanih podatkov ter zakonsko pooblastilo za njihovo pridobivanje in obdelavo (4.

člen ZIZ), dolžno upniku te posredovati. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZIZ so državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, podjetniki posamezniki ter zasebniki za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredovati podatke, ki se nanašajo na dolžnika, med njimi sicer tudi podatek o višini dolžnikove plače. Nadaljnja določba petega odstavka 4. člena ZIZ pa določa, da sme sodišče podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena obdelovati samo za ugotovitev premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe iz tega premoženja ali na to premoženje.

5. Na podlagi citiranih določil izvršilno sodišče nima zakonske podlage, da upniku posreduje pridobljene podatke o premoženju dolžnika. Ravno zaradi tega so v zakonu predpisane izjeme, ko se s podatki, ki jih pridobi sodišče, seznani (tudi) upnik, in sicer v primeru iz četrtega odstavka 40. člena ZIZ (na podlagi tega določila v nasprotju s pritožbeno navedbo sodišče ne pridobiva podatkov o plači, temveč o zaposlitvi, tj. delodajalcu) in primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine (šesti odstavek 41. člena ZIZ), ko upnik ni dolžan navesti podatkov o dolžnikovem delodajalcu, organizaciji za plačilni promet ali vrednostnih papirjih, temveč te podatke pred izdajo sklepa o izvršbi ali po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pridobi sodišče (ter se upnik z njimi seznani posredno), ter v primeru, ko upnik predlaga pridobitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja po trinajstem odstavku 31. člena ZIZ (prim. sklep VSL I Ip 838/2023).

6. Pač pa mora (in upniku zato ni kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva), na podlagi šestega odstavka 4. člena ZIZ upravljavec podatkov ali zbirk podatkov upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Upnik je sicer v predlogu in tudi obravnavani pritožbi navajal, da je podatke poskušal pridobiti pri FURS-u, a s tem ni uspel, vendar tega ne v predlogu ne v pritožbi niti ni z ničemer izkazal. Glede na citirano določilo šestega odstavka 4. člena ZIZ bi upnik tudi sicer pri pridobitvi podatkov preko FURS moral vztrajati. Višje sodišče zgolj dodaja, da je sodna praksa glede oblikovanja predloga po 134. člena ZIZ v delu opredelitve terjatve iz naslova neodtegnjenih zneskov manj stroga v primerih, ko se delodajalec na pozive sodišča ne odziva. Na pravilnost odločitve to, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo, nima vpliva.

7. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).