Appeal dismissed; non-resident parent visitation must maximize contact to ensure child's best interest and parental responsibility.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka) potrdi.

[JEDRO]

Stiki z nerezidenčnim roditeljem morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja. Zato je prav in pomembno, da stiki med nerezidenčnim staršem in otrokom niso preveč omejeni (denimo samo na popoldansko druženje), saj samo tako omogočajo ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja (in obratno) ter s tem največjo otrokovo korist, krepijo pa tudi občutek odgovornosti nerezidenčnega roditelja in njegove sposobnosti, da v različnih situacijah kompetentno poskrbi za svojega otroka, kar je tudi njegova primarna dolžnost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delnim sklepom odločilo, da se 7 letna hči udeležencev A. zaupa v vzgojo in varstvo materi (1. točka izreka), stike med deklico in njenim očetom pa določilo (2. točka) vsak drugi vikend od sobote do nedelje in vsako prvo sredo v mesecu popoldne ter poleg tega še med počitnicami zadnji teden junija in avgusta ter določene dni med ostalimi prazniki oz. šolskimi počitnicami.

2. Zoper sklep se pritožuje mati, obrazloženo zoper njegovo 2. točko, ter predlaga njegovo spremembo tako, da se ne dovoli nočitev otroka pri očetu in da se takoj razveže zakonsko zvezo. Meni, da je otrok že dovolj star, da izrazi svoje mnenje o tem, oče pa ni dovolj skrben, da bi za otroka skrbel več dni. Po mnenju pritožnice želi oče le nagajati, saj v preteklosti ni kazal toliko zanimanja za otroka. Otrok je povedal, da se boji teme in da še ni pripravljen prespati pri očetu, to je povedal tudi psihologinji. Tudi mnenje Varuha otrokovih pravic z dne 4. 11. 2024 je, da je treba odločitev, ki je v nasprotju z željo otroka, pazljivo presojati in v korist otroka. Drugi pritožbeni razlog matere pa je to, da sodišče še ni razvezalo zakonske zveze, čeprav je izkazano, da je ta že davno prenehala. Ohranjanje zakonske zveze ima lahko hude posledice v primeru smrti koga izmed udeležencev, navaja pritožnica in omenja, da je nasprotni udeleženec obtožen več hudih kaznivih dejanj.

3. Oče je na pritožbo odgovoril in se zavzel za njeno zavrnitev ter opredelil stroške v zvezi s podanim odgovorom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit.

6. Očitek, da sodišče še ni odločilo o razvezi zakonske zveze, za predmetni sklep ni upošteven, saj vsebinsko ni povezan z vprašanjem pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, ki je v določitvi stikov med očetom in mld. A.

7. Sodišče prve stopnje je korektno izvedlo postopek; mnenje otroka sodišče upošteva glede na njegovo starost in zrelost, ni pa nujno, da otroka neposredno sliši. V mnogih primerih je najbolj ustrezno, da z otrokom pogovor opravi zlasti psiholog. V našem primeru je bila to psihologinja pri Centru za socialno delo (CSD). Po prejemu celovitega mnenja CSD, ki je temeljil tudi na razgovoru tamkajšnje psihologinje z deklico, je sodišče prve stopnje pravilo ocenilo, da ima dovolj podlage za odločitev o vzgoji in varstvu ter o stikih in da za to odločitev ne potrebuje dodatnega posebnega strokovnega znanja. Mati je sicer omenjala, da je deklica v obravnavi pri pedopsihiatrinji, vendar tudi sama izrecno vprašana ni ocenila, da bi bil potreben dokaz s sodnim izvedencem.

8. Tudi vsebinsko je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Stiki z nerezidenčnim roditeljem morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja. Zato je prav in pomembno, da stiki med nerezidenčnim staršem in otrokom niso preveč omejeni (denimo samo na popoldansko druženje), saj samo tako omogočajo ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja (in obratno) ter s tem največjo otrokovo korist, krepijo pa tudi občutek odgovornosti nerezidenčnega roditelja in njegove sposobnosti, da v različnih situacijah kompetentno poskrbi za svojega otroka, kar je tudi njegova primarna dolžnost.

9. Svojo odločitev glede stikov je sodišče prve stopnje jasno, razumno, izčrpno, skrbno, skratka prepričljivo obrazložilo. Režim stikov, kakršnega je določilo, ustrezno, primerno upošteva vse okoliščine konkretnega primera. Nikakor niso določeni preobsežno. Da skoraj 8 letna deklica pri očetu tudi prenoči, je nekaj, kar ne terja posebne utemeljitve. Je nekaj najbolj običajnega in normalnega.

10. Sodišče prve stopnje se tudi glede tega povsem ustrezno opira tudi na mnenje CSD in ga povzema. Ne CSD ne sodišče nista prezrla ali zanemarila dekličine izjave na pogovoru s psihologinjo, da si več stikov ne želi oz. da pri očetu ne bi prespala, ker "še ni pripravljena". Izjava "želje" otroka oz. izražanje njegovih preferenc v smislu največje (trenutne) ugodnosti nikakor ne gre enačiti z njegovo največjo koristjo. Psihologinji pri CSD deklica ni omenila nobenih negativnih čustev ali izkušenj glede očeta, prav nasprotno. Izražala je pozitiven odnos in naklonjenost. In ker mati ni dokazala prav nobene ogrožajoče okoliščine pri očetu, ki bi narekovale zgolj dnevne obiske slednjega, ne pa bolj celostno in celovitejšo oz. običajno skrb za hčer, ki je tudi njegova, je pravilno, da je sodišče sledilo strokovni in v tem primeru svetovalni instituciji CSD, da deklica pri očetu preživi cel konec tedna, da torej vsak drugi konec tedna pri očetu tudi prenoči, kakor tudi med počitnicami. Sodišče prve stopnje je razumno in jasno zavrnilo materina nasprotovanja temu, češ da se deklica boji teme in da z očetom ni navajena rutine (petja pesmic, materinega objema) pred spanjem. Vse navedeno ji lahko enako kakovostno nudi tudi oče; ni videti razumnega razloga, ki bi govoril proti. Vsekakor je ravno pritožnica tista, ki lahko precej vpliva na čim manj stresen prehod k očetu tudi v primeru prenočevanja ter naj hčer na stike ustrezno pripravi. Povsem naravno je, da otrok z odraščanjem prenoči tudi izven svojega doma, tako med šolskimi dejavnostmi, večina celo že v vrtcu, kot tudi pri drugih sorodnikih ali prijateljih. Zakaj ravno pri očetu to ne bilo primerno, ni podprto z nobenim razumnim argumentom. Zatrjevana "nepripravljenost" prenočiti pri očetu torej ni utemeljena oz. prepričljivo obrazložena. Deklico naj pač mati čimbolj ustrezno "pripravi" oz. bo to novo izkušnjo sčasoma samodejno osvojila.

11. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka; določitev stikov) potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).