Appeal dismissed; temporary injunction jurisdiction determined by place of performance of prohibited conduct.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje pritožbene stroške in mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa dolžnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 3.334,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

[JEDRO]

O predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, oziroma v zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost, odločajo okrožna sodišča. Katero okrožno sodišče je krajevno pristojno, se presoja glede na vsebino predlagane začasne odredbe.

Če je vsebina predlagane začasne odredbe v prepovedi (obveznosti opustitve) ravnanj dolžnika, se krajevna pristojnost določa po kraju izpolnitve te obveznosti. V primeru prepovedi unovčenja bančne garancije je to kraj, kjer bi se unovčenje sicer opravilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o tej zadevi, ki bo po pravnomočnosti sklepa odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pritožuje upnica, ki predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje. Priglaša tudi pritožbene stroške. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja, da o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo odločala arbitraža, odločajo okrožna sodišča (5. točka drugega odstavka 101. člena Zakona o sodiščih - ZS). Ker je ta spor gospodarski, pristojnost okrožnega sodišča temelji tudi na določbi prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Glede na prvi odstavek 266. člena ZIZ je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu, kar je upnica pojasnila že ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Pristojno je na podlagi 100. člena ZIZ, saj dolžnica uveljavlja denarno terjatev zoper upnico, ki ima sedež v Novem mestu. Pristojnost po kraju dolžnikovega dolžnika (Banka X., d. d.) bi prišla v poštev, če upnica ne bi imela sedeža v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 100. člena ZIZ).

3. Na pritožbo je odgovorila dolžnica, ki ji nasprotuje in višjemu sodišču predlaga, da jo zavrne, upnico pa denarno kaznuje. Prav tako priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred njegovo izdajo na predlog upnice izdalo sklep o začasni odredbi, s katero je dolžnici prepovedalo unovčenje bančne garancije, dolžničini dolžnici (izdajateljici bančne garancije) pa izplačilo zneska iz te garancije. Zoper sklep o začasni odredbi je ugovarjala dolžnica in primarno uveljavljala ugovor krajevne nepristojnosti, ki mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugodilo. Kot je pojasnilo, je v primeru, ko ni uveden sodni postopek, za zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo (266. člen ZIZ), to pa je glede na vsebino izdane začasne odredbe (Okrožno) sodišče v Ljubljani, na območju katerega mora dolžnica izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova (224. člen ZIZ). Začasna odredba namreč dolžnici prepoveduje unovčenje bančne garancije, ki bi jo opravila v Ljubljani, tam pa ima poleg dolžnice sedež tudi dolžničina dolžnica (izdajateljica bančne garancije).

6. Pritožnici ne koristi ponavljanje navedb iz predloga za zavarovanje, ki se nanašajo na stvarno pristojnost (okrožnega) sodišča, saj ta ni sporna in je izpodbijani sklep ne spreminja. Navedeno velja tudi v primeru, da bo o sporu odločala arbitraža, saj lahko sodišče na predlog strank med ali pred arbitražnim postopkom v isti zadevi izdaja začasne odredbe ali druge ukrepe zavarovanja (12. člen Zakona o arbitraži - ZArbit).

7. Izpodbijani sklep vsebuje odločitev o krajevni (ne)pristojnosti. Zanjo so relevantne upničine navedbe iz predloga za zavarovanje (ponovljene v pritožbi), iz katerih izhaja, da tedaj še ni bil uveden pravdni ali drug sodni postopek, kar je tudi izhodišče izpodbijanega sklepa in niti za dolžnico ni sporno. Za odločanje o zavarovanju v tej zadevi je zato krajevno pristojno tisto (okrožno sodišče, na območju katerega je okrajno) sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo (prvi odstavek 266. člena ZIZ). 1 Katero je to (okrožno) sodišče, se presoja glede na vsebino predlagane začasne odredbe, 2 na kateri pravilno temelji izpodbijani sklep. Druge (npr. denarne) terjatve upnice zoper dolžnico na krajevno pristojnost v tej zadevi ne vplivajo, 3 kar še bolj poudarjeno velja za morebitne terjatve dolžnice zoper upnico. Neuspešne so zato pritožbene navedbe, da dolžnica zoper upnico uveljavlja denarno terjatev. Katera je ta terjatev, ni jasno, saj je pritožnica ni določneje opredelila. Jasno je le, da takšna terjatev ni predmet tega postopka. V teh pritožbenih navedbah, ki sicer niso utemeljene, pa ob odsotnosti drugih okoliščin ni mogoče prepoznati zlorabe pravice do pritožbe (11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kot zmotno meni dolžnica.

8. Ker je upnica s predlagano začasno odredbo zahtevala prepoved (obveznost opustitve) ravnanj dolžnice in dolžničine dolžnice, se krajevna pristojnost določa po kraju izpolnitve te obveznosti (224. člen ZIZ). 4 Pritožnica ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je kraj predložitve bančne garancije v Ljubljani, kjer imata sedež obe naslovnici prepovedi iz začasne odredbe (dolžnica in izdajateljica bančne garancije). Dejanja, na katera meri prepoved iz začasne odredbe, bi se torej opravila v Ljubljani, ki je zato tudi kraj izpolnitve obveznosti opustitve takšnih dejanj. Za odločanje v zadevi je zato krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je ugodilo dolžničinemu ugovoru krajevne nepristojnosti, se izreklo za krajevno nepristojno in odstopilo zadevo krajevno pristojnemu sodišču, ki bo odločilo tudi o drugih ugovorih zoper sklep o izvršbi (peti odstavek 58. člena ZIZ).

9. Pritožbene navedbe so glede na navedene razloge neutemeljene. Višje sodišče prav tako ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Upnica je s pritožbo propadla, zato mora dolžnici povrniti zahtevane in potrebne stroške odgovora na pritožbo. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) odmerilo na 3.334,26 EUR (4.500 točk za sestavo odgovora na pritožbo zoper procesni sklep po tar. št. 31, 22 in 19 OT, materialni stroški po 11. členu OT v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka ter 22 % DDV po 12. členu OT), ki jih mora upnica plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 Primerjaj sklep VS RS III R 18/2010 z dne 13. 4. 2010 (8. točka obrazložitve). Glej tudi Pogorelčnik Vogrinc, N., Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, IUS Software, GV Založba, Ljubljana 2015, str. 199 in 203.

2 Pogorelčnik Vogrinc, N., navedeno delo, str. 198-199.

3 Primerjaj sklep VS RS III R 19/2010 z dne 13. 7. 2010.

4 Primerjaj sklepa VS RS III R 69/2004 z dne 7. 12. 2004 in VSL II Cpg 100/2000 z dne 17. 2. 2000.